◊ ANDROS                                ◊ JAŠUBEG EN JERED

◊ zgodbe ◊ pesmi ◊ eseji in članki ◊ knjige ◊ razno ◊ VSEMIRJE

46 DUBROVNIŠKA REPUBLIKA ◊ Kako je treba vladati uspešni državi! (DENAR, št.497/XXIX, 20.06.2019, št.499/XXIX, 20.8.2019, št.505/XXX, 20.02.2020)
45 DAVKI ZA BOGOVE ◊ Faraoni so bili božji sinovi. (DENAR, št.475/XXVII, 20.08.2017)
44 SKORAJ KAKOR EVRO ◊ V gostilnici sem prejel kovanec, ki je zelo podoben 2€ kovancu, vendar vreden 8x manj. (DENAR, št.465/XXVI, 20.10.2016)
43 BANKA – DVA SODA IN PLOH ◊ Banka za vse poštenega bankirja Amadea Gianninija. Potres v San Franciscu leta 1906 je premešal vse "bančne karte".
       (DENAR, št.464/XXVI, 20.09.2016)
42 PRVA MONETARNA UNIJA V EVROPI ◊ Že leta 1018 je vikinški kralj Knut Veliki ugotovil, da je zelo nepraktično, da v vsaki deželi plačujejo s svojimi
       kovanci. (DENAR, št.463/XXVI, 20.08.2016)
41 DANEGELD – VIKINŠKI DAVEK ◊ Kako je deloval vikinški imperij od Rusije do Severne Amerike? (DENAR, št.454/XXV, 20.11.2015)
40 UKRADENO ◊ Nikoli ne dajajte vseh jajc v isto košaro! (DENAR, št.453/XXV, 20.10.2015)
39 TISOČLETNI RIM ◊ Ali si lahko zamislite, da bi bil DDV le 1 odstotek? (DENAR, št.452/XXV, 20.09.2015)
38 POPOPRANO ◊ Kaj je pognalo globalno trgovino? (DENAR, št.448/XXV, 20.05.2015)
37 KINDER JAJČKA IN ZBIRALSKI RAJ ◊ Pod nobenim pogojem ne nosite kinder-jajčk v ZDA! (DENAR, št.443/XXIII, 20.12.2014)
36 VESOLJSKA TEKMA ◊ Stroški in pasti osvajanja vesolja - pionirski raziskovalni časi so mimo. (DENAR, št.442/XXIII, 20.11.2014)
35 ZLATI KLIN ◊ Vrana vrani ne izkljuje oči ali ena izmed največjih poslovnih prevar v zgodovini. (DENAR, št.441/XXIII, 20.10.2014)
34 ČEK NA KRAVI ◊ Denar je sveta vladar ali neumna, nora in neverjetna dejstva o denarju. (DENAR, št.440/XXIII, 20.9.2014)
33 FUNT STERLING ◊ V Veliki Britaniji in odvisnih ozemljih lahko denar izda "skoraj" vsakdo. (DENAR, št.437/XXIII, 20.6.2014)
32 RUDARJENJE BITCOINOV ◊ Rudarimo tudi s pomočjo računalnikov. (DENAR, št.435/XXIII, 20.4.2014)
31 PRIMITE TATU ◊ Največji ropi, prevare in finančne piramide. (DENAR, št.433, 20.2.2014, in št.434, 20.3.2014)
30 DENAR LAHKO OPERETE ◊ Zakaj je mogoče bankovce oprati v pralnem stroju in ne razpadejo? (DENAR, št.430/XXIII, 20.11.2013)
29 PRESTOL, SIR IN PIŠČANCI ◊ Kaj vse je lahko zavarovanje za izposojen denar? (DENAR, št.428/XXIII, 20.09.2013)
28 IZUMITELJI DENARJA ◊ Kakor kolo, ogenj in vse drugo, je nekdo moral izumiti denar. (DENAR, št. 425/XXIII, 20.06.2013)
27 DUH ČASA ALI ZEITGEIST ◊ Ali je mogoče zamenjati sedanji socialno-ekonomski sistem? (DENAR, št. 423/XXIII, 20.04.2013)
26 UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK ◊ Nova družbena ideja ali 'uvedba komunizma' na mala vrata? (DENAR, št. 422/XXIII, 20.03.2013)
25 SREBRNA LADJICA ◊ Globalizacijo so pričeli Kitajci pred 430 leti. (DENAR, št. 421/XXIII, 20.02.2013)
24 DOBRO JE BITI TAJKUN ◊ Tudi skozi igro se naučimo ekonomije. (DENAR, št. 420/XXIII, 20.01.2013)
23 EKONOMIJA CELJSKIH GROFOV ◊ Kako obogateti z reševanjem kraljeve glave. (DENAR, št. 418/XXII, 20.11.2012)
22 POSODI MI JURJA ◊ »Posojanje denarja je umazano in nekrščansko dejanje!« (DENAR, št. 417/XXII, 20.10.2012)
21 TREZOR (od mošnjička do trezorja) ◊ Denarja ne smemo kar tako pustiti ležati na cesti. (DENAR, št. 416/XXII, 20.09.2012)
20 ZLATA MRZLICA ◊ Neustavljiva sla po zlatu. (DENAR, št. 415/XXII, 20.08.2012)
19 ZLATA MEDALJA ◊ Koliko so zlate medalje v resnici vredne. (DENAR, št. 415/XXII, 20.08.2012)
18 POMEMBNO JE SODELOVATI ◊ Olimpijske igre so vedno skušali (po)kupiti le zase. (DENAR, št. 414/XXII, 20.07.2012)
17 JUŽNA ŽELEZNICA DUNAJ-TRST ◊ z njeno izgradnjo se je leta 1850 začela industrializacija Slovenije. (DENAR, št. 413/XXII, 20.06.2012)
16 NOŽ IZ OBSIDIJANA ◊ Trgovanje je lastnost človeške vrste že od samega začetka, je v naših genih. (DENAR, št.412/XXII, 21.05.2012)
15 DOMINANTNA VALUTA ◊ Vsaka kriza izpostavi eno izmed valut kot vodilno, dominantno valuto. (DENAR, št.411/XXII, 20.04.2012)
14 HIPERINFLACIJA - KDAJ JE TO? ◊ Takrat, ko stane kilogram kruha šest milijard. (DENAR, št.406, 407/XXI, 20.11.2011, 20.12.2011)13
13 BERAČENJE IN MILOŠČINA ◊ Beračenje, neobdavčen prejemek ali dobro delo? (DENAR, št.405/XXI, 20.10.2011)
12 STOLETJE MERKANTILIZMA NA SLOVENSKEM ◊ Trgovina, manufaktura in davki v 18. stoletju. (DENAR, št.404/XXI, 20.9.2011)
11 KOLIKO STANE EN EVRO? ◊ En evro stane natančno toliko, kolikor je nekdo pripravljen plačati zanj! (DENAR, št.403/XXI, 20.8.2011)
10 DAVKI, DA TE KAP ... ◊ Davek na urin, na dušo, na brado in še na tisoč drugih stvari. (DENAR, št.402/XXI, 20.7.2011)
09 DENAR JE SVETA VLADAR ◊ Kaj vse smo ljudje uporabljali namesto denarja. (DENAR, št.401/XXI, 20.6.2011)
08 DVOSTAVNO NI ENOSTAVNO ◊ Oče dvostavnega knjigovodstva je Luca Bartolomes Pacioli. (DENAR, št.396/XXI, 20.5.2011)
07 TIN HINAN, GOSPODARICA ŠOTORA ◊ Tuaregi in Timbuktu - sol, zlato in knjige. (DENAR, št.4/XXI, 20.4.2011)
06 TRINAJSTI B'AK'TUN ◊ Plačilo davkov v državi Majev. (DENAR, št.3/XXI, 20.3.2011)
05 ČAPLJA ZA PLAČILO DAVKA ◊ Imperij, ki je prerasel sam sebe. (DENAR, št.1/XXI, 20.1.2011)
04 LOPATICA, NOŽEK IN KLJUČEK ◊ Kovani in papirnati denar na Kitajskem. (DENAR, št.19-20/XX, 15.12.2010)
03 PORCELANASTI POLŽEK ◊ Le kako je majhen morski polž postal denar? (DENAR, št.16, 17/XX, 31.10. in 15.11.2010)
02 KAMNITI DENAR RAI ◊ O deželi, kjer leži denar kar ob cesti. (DENAR, št.14/XX, 30.9.2010)
01 PO AMERIŠKO IN PO KAVBOJSKO ◊ Ali kako sem v Ameriki "poceni" kupoval. (Objavljeno v reviji DENAR, št.13/XX, 20.8.2010)

05 Vesoljsko dvigalo in Ciolkovski ◊ Kako poceni potovati v vesolje. (fanzin Jašubeg en Jered /ISSN 1855-6434/, leto 2014/7, št.32).
Danes pod pojmom vesoljsko dvigalo razumemo fiksno pritrjen kabel na ekvatorju, ki se razteza preko geostacionarne orbite v vesolje in se uporablja za transport tovora in ljudi na geostacionarno orbito. Protiutež na koncu kabla postavlja masni center iznad geostacionarne orbite. To ustvarja centrifugalno silo, ki nasprotuje sili težnosti in s tem je sistem v ravnotežju. Posebna dvigala prevažajo tovor in ljudi v obe smeri. Vesoljsko dvigalo je usklajeno z rotacijo Zemlje. Dodan je še življenjepis Konstantina Eduardoviča Ciolkovskega, ki je idejni oče tega revolucionarnega transportnega sredstva.

04 VESOLJSKE MEDZVEZDNICE ◊ Najboljše filmske vesoljske ladje. (fanzin Jašubeg en Jered /ISSN 1855-6434/, leto 2012/13, št. 22-27).
Katera je najboljša medzvezdna vesoljska ladja prikazana na filmskem platnu ali v TV nadaljevanki? Po nekaj urnem brskanju po internetu in po nekaj letih ter kilometrih ogledanih ZF filmov, sem naredil svoj izbor. Ta popolnoma subjektiven in se mogoče z njim ne strinjate. V tem primeru vas izzivam, da za naslednji Jašubeg en Jered (JeJ) pripravite svoj izbor. Medzvezdnice naštevam v poljubnem vrstnem redu, torej: prva ali zadnja ni najboljša ali najslabša. Vsekakor je vsaka kul in popolnoma neverjetna.

03 Zemljomor ali geocid ◊ Kako umakniti Zemljo iz Vesolja. (fanzin Jašubeg en Jered /ISSN 1855-6434/, leto 2011/4, št.18).
Odločili ste se, da izvršite zemljomor ali, če rečemo s tujko, geocid. Torej, odločili ste se, da razstrelite Zemljo. Da jo razstavite na prafaktorje, anihilirate, razbijete, sesujete v sončni prah, karkoli že! Če je to res vaša odločitev, imate za to zagotovo svoje razloge in ne potrebujete mojega nasveta. Če je vaš namen zelo čvrst in vaša odločitev neomajna, se v to res ne morem vmešavati. Vendar bi vas vseeno prej dobrohotno opozoril na nekaj malenkosti. Čisto majhnih malenkosti, pravzaprav malenkostijic, nekaj kar je mogoče čisto nepomembno, pa vendar … Mogoče vam bodo prišle prav pri vaši nameri. Zakaj bi želeli razbiti Zemljo? Vi …, vi nori, bedasti, manijak! ZAKAJ?

02 Takoj na Mars ◊ Gre za preživetje človeške vrste. (fanzin Jašubeg en Jered /ISSN 1855-6434/, leto 2010/3, št.17).
Takoj moramo poslati koloniste na Mars. Če želimo preživeti kot človeška vrsta in če se želimo izogniti propadu tehnične civilizacije, se moramo odločiti za osvajanje Marsa. Na njem ne smemo samo zapičiti zastave in pobrati nekaj kamenja, kot je to bilo na Mesecu. Ampak moramo iti tja in tam tudi ostati. S tem si povečamo možnost obstanka. Prav tako pa nam to omogoča tehnološke preboje in tehnične rešitve, ki nas bodo naredili za povesoljsko civilizacijo ter nam omogočili najprej osvajanje osončja in v naslednjih stoletjih potovanje do zvezd. Če ne gremo na Mars, se bomo zaklenili v zlato kletko in v njej počasi kot vrsta izumrli. V tem eseju so predstavljene današnje tehnične možnosti za takojšnje potovanje na Mars ter nevarnosti in prepreke, ki nam stojijo na tej poti.

01 Le kje so vsi ti Nezemljani? ◊ Zakaj še nismo srečali nobenega Nezemljana ali pač? (JeJ /ISSN 1855-6434/, leto 2010/3, št.15).
Kakšna izguba prostora! Tolikšno Vesolje in le en sam planet poln življenja. Ali res? Že od vekomaj smo se spraševali, če je Zemlja edini planet z življenjem? Zato ves čas iščemo brate po razumu. Iščemo jih in se jih bojimo, ker nas je strah neznanega. A še bolj strašno bi bilo spoznanje, da smo res sami sredi temnega vesolja, v katerem brlijo drobna sonca in se vrtijo silne galaksije. Zakaj, pravzaprav, nismo še nobenega srečali? Ali pa morda le?

04 DVAINŠTIRIDESET ali NI FRKCEV, SO SAMO KRČI (fanzin Jašubeg en Jered /ISSN 1855-6434/, leto 2015/x, št.xx).
Pravi ljubitelji znanstvene fantastike to število obožujejo skoraj z versko gorečnostjo. Ostalim prebivalcem Pretežno neškodljive pa ne pomeni ničesar.

03 Zmaji so. Pika! ◊ Vsekakor je jasno - Slovenija je dežela zmajev. (fanzin Jašubeg en Jered /ISSN 1855-6434/, leto 2014/7, št.33).
Slovenija je po multidisciplinarnih raziskavah znanstvenikov - peritodrakologov dejansko dežela zmajev. Stara domača imena za zmaja so še lintvern, zminj, drak, pozoj, tudi červ. Najstarejši izraz zanj je premog, kar je po vsej verjetnosti izpeljanka iz glagola premagovati.

02 Meč, bleščeča senca ◊ O njegovi izdelavi, fizikalnih lastnostih in o znamenitih mečih z vsega sveta (fanzin Jašubeg en Jered /ISSN 1855-6434/, leto 2009 JeJ 12/2, JeJ 13/2 in leto 2010 JeJ 14/3).).
Ko pomislimo na meč, se pred nami odprejo slike iz zgodovinskih knjig in filmov. Meč ima toliko magičnih in drugih simbolnih pomenov, da ni le orožje, temveč še kaj več. Že izdelava meča je nekaj skrivnostnega in magičnega. Meč sam je povezan z močjo, pogumom in herojstvom. Pravi junak ne more biti brez meča. Meč je čudežen predmet sam po sebi.

01 Legenda o sanjelovcu ◊ Kaj ima skupnega indijanski sanjelovec s koroškimi zibelkami?
Indijansko pleme Očipve (Ojibwa, Chippewa) verjame, da je noč polna dobrih in zlobnih sanj. Tako se nad posteljo (predvsem nad otroško posteljo) obesi sanjelovec (dreamcatcher), ki nihajoč v nočnem vetrcu lovi tako dobre kot zlobne sanje ali more. Dobre sanje najdejo pot skozi oko sredi mreže. More, ki ne poznajo svoje poti, se ulovijo v mrežo in jutranja zarja jih raztopi.

03 Havajska misionarka ◊ povod za umor  (Objavljeno v reviji RADAR, številka 276/september 2001).
Ta znamka je bila povod za umor in obenem je služila detektivu filatelistu, da je odkril zločinca. Obenem pa boste zvedeli, kako so Američani s prevaro 'okupirali' in si podredili Havaje.

02 Modri mavricijus ◊ najdražja znamka (Objavljeno v reviji RADAR, številka 269/februar 2001).
To je najbolj znamenita in ena od najdražjih znamk na svetu. Preberite zgodbo o angleškem beguncu in o francoskem dijaku, ki sta bistveno pripomogla k napeti zgodbi, ki se bere kakor kriminalka.

01 Črni peni ◊ prva znamka  (Objavljeno v reviji RADAR, številka 267/december 2000).
Kako je nastala prva znamka na svetu? Kakšne težave je imel njen 'izumitelj' in še o tem, da je prvi znamko predlagal Slovenec Lovrenc Košir.

05 NEANDERTALSKI ŠAMANI IN ZDRAVILCI ◊ Začetki herbalne in operativne medicine (PPD, št. 6, junij 2012)

04 DANIEL BERNOULLI IN KRVNI TLAK ◊ Človek, ki si je prvi meril krvni tlak (PPD, št. 5, februar 2012)

03 ZLATI LISTIČI IN RADIOAKTIVNA ZOBNA PASTA ◊ Zdravilni(?) učinki kovin skozi zgodovino (PPD, št. 4, december 2011)

02 KEOPSOV ZDRAVSTVENI SISTEM ◊ Kdo je gradil veliko piramido in kako so skrbeli za delavce. (PPD št. 3, oktober 2011)

01 IMHOTEP ◊ Zdravilo za vse je – česen. (Revija Pacientove pravice in dolžnosti /PPD/, št. 2, avgust 2011)

04 ZNANSTVENA FANTASTIKA ◊ spletni portal za spekulativno književnost. Tukaj lahko preberete vse moje objavljene zgodbe.

03 NAVDIHNI.ME ◊ spletni portal, moja predstavitvena stran. Z nje je mogoče prebrati vse moje tam objavljene zgodbe.

02 ZGODBE JUŽNE ŽELEZNICE ◊ Ali veste, da je južno železnico skozi Slovenijo načrtoval in vodil gradnjo Albanec, ki je bil zato povišan v viteza?

01 KOLORIRANA FOTOGRAFIJA VALERIJE HEYBAL ◊ Zanimiva zgodba o slovenski operni primadoni in o njenem ameriškem oboževalcu.

Vse pravice pridržane. © 2007, Andrej Ivanuša, Maribor. Zadnja sprememba na tej strani: 21.11.2021
 
na vrh strani