|
KAZALO TE STRANI |
|
|
O denarju
- Kamniti denar rai
- Porcelanasti polžek
- Lopatica, nožek, ključek
- Čaplja za plačilo davka
- Trinajsti b'ak'tun
- Tin Hinan, gospodarica šotora
- Dvostavno ni enostavno
- Denar je sveta vladar
- Davki, da te kap ...
- Koliko stane en evro?
- Stoletje merkantilizma na Slovenskem
- Beračenje in miloščina
-
Hiper-inflacija - kdaj je to?
|
|
|
Zemljomor ali geocid
 |
Odločili
ste se, da izvršite zemljomor ali, če
rečemo s tujko, geocid. Torej, odločili
ste se, da razstrelite Zemljo. Da jo
razstavite na prafaktorje, anihilirate,
razbijete, sesujete v sončni prah,
karkoli že! Če je to res vaša odločitev,
imate za to zagotovo svoje razloge in ne
potrebujete mojega nasveta. Če je vaš
namen zelo čvrst in vaša odločitev
neomajna, se v to res ne morem
vmešavati. Vendar bi vas vseeno prej
dobrohotno opozoril na nekaj malenkosti.
Čisto majhnih malenkosti, pravzaprav
malenkostijic, nekaj kar je mogoče čisto
nepomembno, pa vendar … Mogoče vam bodo
prišle prav pri vaši nameri.
Zakaj bi
želeli razbiti Zemljo? Vi …, vi nori,
bedasti, manijak! ZAKAJ? |
-
Zemljomor ali geocid
(besedilo v PDF, ~1,4 MB). Esej je bil
objavljen tudi v fanzinu Jašubeg en Jered
(ISSN 1855-6434), leto 2011 JeJ 18/4.
|
Takoj
na Mars
 |
Takoj
moramo poslati koloniste na Mars. Če
želimo preživeti kot človeška vrsta in
če se želimo izogniti propadu tehnične
civilizacije, se moramo odločiti za
osvajanje Marsa. Na njem ne smemo samo
zapičiti zastave in pobrati nekaj
kamenja, kot je to bilo na Mesecu. Ampak
moramo iti tja in tam tudi ostati. S tem
si povečamo možnost obstanka. Prav tako
pa nam to omogoča tehnološke preboje in
tehnične rešitve, ki nas bodo naredili
za povesoljsko civilizacijo ter nam
omogočili najprej osvajanje osončja in v
naslednjih stoletjih potovanje do zvezd.
Če ne gremo na Mars, se bomo zaklenili v
zlato kletko in v njej počasi kot vrsta
izumrli. V tem eseju so predstavljene
današnje tehnične možnosti za takojšnje
potovanje na Mars ter nevarnosti in
prepreke, ki nam stojijo na tej poti. |
-
Takoj na Mars
(besedilo v PDF, ~0,6MB). Esej je bil
objavljen tudi v fanzinu
Jašubeg en Jered
(ISSN 1855-6434), leto 2010 JeJ 17/3.
|
|
Meč - bleščeča senca
|
Gold is for the mistress, silver for
the maid,
Copper for the craftsman, cunning at
his trade.
Good! Said the baron, while sitting
in his hall,
But Iron, Cold Iron, is master of
them all.
- Kipling |
»Zlato je za gospodične, za dekleta
srebro,
baker za rokodelce, vse spretne
zelo.«
»Dobro!« je rekel baron, sedeč v
dvorani stari.
»A železo hladnó njim vsem
gospodari!«
- Kipling
(Prevod A.Ivanuša) |
|
 |
Ko
pomislimo na meč, se pred nami odprejo slike iz
zgodovinskih knjig in filmov. Meč ima toliko
magičnih in drugih simbolnih pomenov, da ni le
orožje, temveč še kaj več. Že izdelava meča je
nekaj skrivnostnega in magičnega. Meč sam je
povezan z močjo, pogumom in herojstvom. Pravi
junak ne more biti brez meča. Meč je čudežen
predmet sam po sebi.
-
Meč - bleščeča senca
Esej o meču, njegovi izdelavi,
fizikalnih lastnostih in o znamenitih
mečih z vsega sveta, zgodovinski pregled, pregled
mečev v filmu in v računalniških igrah. Datoteka je
v obliki PDF, dolžine ~1,5MB. Objavljen je bil tudi
v fanzinu
Jašubeg en Jered
(ISSN 1855-6434) v treh delih (leto 2009 JeJ 12/2,
JeJ 13/2 in leto 2010 JeJ 14/3).
|
|
Legenda o sanjelovcu
|
 |
Indijansko pleme
Očipve (Ojibwa, Chippewa) verjame, da je noč
polna dobrih in zlobnih sanj. Tako se nad
posteljo (predvsem nad otroško posteljo) obesi
sanjelovec (dreamcatcher), ki nihajoč v nočnem
vetrcu lovi tako dobre kot zlobne sanje ali
more. Dobre sanje najdejo pot skozi oko sredi
mreže. More, ki ne poznajo svoje poti, se
ulovijo v mrežo in jutranja zarja jih raztopi.
-
Legenda o sanjelovcu
Kaj
imajo skupnega indijanci Očipve, misijonar Baraga,
sanjelovci in koroške zibelke? Datoteka je v obliki
PDF, dolžine ~0,9MB.
|
|
|
Le kje si vsi
ti Nezemljani?
|
 |
Kakšna izguba
prostora! Tolikšno Vesolje in le en sam planet
poln življenja. Ali res? Že od vekomaj smo se
spraševali, če je Zemlja edini planet z
življenjem? Zato ves čas iščemo brate po razumu.
Iščemo jih in se jih bojimo, ker nas je strah
neznanega. A še bolj strašno bi bilo spoznanje,
da smo res sami sredi temnega vesolja, v katerem
brlijo drobna sonca in se vrtijo silne
galaksije. Zakaj, pravzaprav, nismo še nobenega
srečali? Ali pa morda le?
-
Le kje so vsi ti nezemljani?
Velikost datoteke v PDF je 6,6MB. Esej je
bil objavljen tudi v fanzinu
Jašubeg en Jered
(ISSN 1855-6434), leto 2010 JeJ 15/3.
|
|
|
O
znamkah
-
PRVA ZNAMKA - ČRNI PENI
Kako je nastala prva znamka na svetu? Kakšne
težave je imel njen 'izumitelj' in še o tem,
da je prvi znamko predlagal Slovenec.
(Objavljeno v reviji RADAR, številka
267/december 2000).
-
MODRI MAVRICIJUS
To je najbolj znamenita in ena od najdražjih
znamk na svetu. Preberite zgodbo o angleškem
beguncu in o francoskem dijaku, ki sta
bistveno pripomogla k napeti zgodbi, ki se
bere kakor kriminalka. (Objavljeno v reviji
RADAR, številka 269/februar 2001).
-
HAVAJSKE
MISIONARKE
Ta znamka je bila povod za umor in obenem je
služila detektivu filatelistu, da je odkril
zločinca. Obenem pa boste zvedeli, kako so
Američani s prevaro 'okupirali' in podredili
Havaje. (Objavljeno v reviji RADAR, številka
276/september 2001).
|
Razno
|
O denarju
-
KAMNITI DENAR RAI
O deželi, kjer leži denar kar ob cesti.
(Objavljeno v reviji DENAR, št.14/XX,
30.9.2010)
-
PORCELANASTI POLŽEK
Le kako je majhen morski polž postal denar?
(Objavljeno v reviji DENAR, št.16, 17/XX,
31.10. in 15.11.2010)
-
LOPATICA, NOŽEK IN KLJUČEK
Kovani in papirnati denar na Kitajskem.
(Objavljeno v reviji DENAR, št.19-20/XX,
15.12.2010)
-
ČAPLJA ZA PLAČILO DAVKA
Imperij, ki je prerasel sam sebe.
(Objavljeno v reviji DENAR, št.1/XXI,
20.1.2011)
-
TRINAJSTI B'AK'TUN
Plačilo davkov v državi Majev. (Objavljeno v
reviji DENAR, št.3/XXI, 20.3.2011)
-
TIN HINAN, GOSPODARICA ŠOTORA
Tuaregi in Timbuktu - sol, zlato in knjige.
(Objavljeno v reviji DENAR, št.4/XXI,
20.4.2011)
-
DVOSTAVNO NI ENOSTAVNO
Oče dvostavnega knjigovodstva je Luca
Bartolomes Pacioli. (revija DENAR, št.396/XXI,
20.5.2011)
-
DENAR JE SVETA VLADAR
Kaj vse smo ljudje uporabljali namesto
denarja. (revija DENAR, št.401/XXI,
20.6.2011)
-
DAVKI, DA TE KAP ...
Davek na urin, na dušo, na brado in še na
tisoč drugih stvari. (revija DENAR, št.402/XXI,
20.7.2011)
-
KOLIKO STANE EN EVRO?
En evro stane natančno toliko, kolikor je
nekdo pripravljen plačati zanj! (DENAR,
št.403/XXI, 20.8.2011)
-
STOLETJE MERKANTILIZMA NA SLOVENSKEM
Trgovina, manufaktura in davki v 18.
stoletju (DENAR, št.404/XXI, 20.9.2011)
-
BERAČENJE IN MILOŠČINA
Beračenje, neobdavčen prejemek ali dobro
delo? (DENAR, št.405/XXI, 20.10.2011)
-
HIPERINFLACIJA - KDAJ JE TO
To je takrat, ko stane kilogram kruha šest
milijard. (DENAR, št.406/XXI, 20.11.2011 in
št.408/XXII, 20.01.2012)
|
|