
Tukaj sem star 6 let
in pod pazduho držim
svojo najljubšo slikanico
Neubogljivi robot. |
Berem od svojega 6-tega
leta starosti
Brati sem se naučil še prej, preden sem
šel v osnovno šolo. V mesecu avgustu pred pričetkom prvega
razreda osnovne šole sem sedel na svoj priljubljeni
"kraljevski" stolček in pričel brati Vinetuja izpod peresa
Karla Maya (Da, da, takrat so pisali še s peresi). Z
vztrajnostjo sem se v tistem mesecu prebil skozi prvo
knjigo. In potem me niso mogli več ustaviti. Ves svoj prosti
čas sem porabil za branje knjig. To je še danes moja
priljubljena dejavnost, o čemer se lahko prepričate na
strani
RAZNO
MOJE NAJLJUBŠE KNJIGE.
Vse to pripeljalo
do tega, da sem tudi sam poskusil pisati zgodbe
in pesmice. V tem sem bil v šoli vedno
najboljši. A moji poskusi so šli tudi preko
tega. Tako sem se dvakrat udeležil kolonije za
pesnike in pisatelje začetnike in nekaj mojih
literarnih poizkusov je bilo objavljenih. A
potem so me pritegnili računalniki in za nekaj
časa sem vse to pustil ob strani.
Kasneje so znova
sledili novi poskusi. Pisal sem skripta za
predavanja in uspel v okviru založbe Gospodarski
vestnik izdati priročnik
Kaj moram vedeti o
osebnem računalniku.
Napisal sem prvi slovenski
filatelistični priročnik
Čar filatelije. Izdal sem skromno
knjižico Pravila za igro s kartami remi (rummy).
Ob tem so nastale še zgodbe, povesti, romani in pesnitev. Začelo se
je štiridelnim otroškim pustolovskim, fantazijskim romanom
Čudovita potovanja
zajca Rona, sledil je znanstveno-fantastični roman
Rheia in za njo mitološka pesnitev
Vilindar. V letu 2011 je izšel fantazijski
roman Svetodrev, prva zgodba iz serije Legende iz
gozda Tokara. V letu 2016 sem izdal zbirko svojih 22
spekulativnih zgodb z naslovom Na robu sveta. Pet
izmed njih je bilo objavljeno tudi v reviji Življenje in
tehnika. Kratke zgodbe so mi izdali v angleškem, hrvaškem in
srbskem jeziku.
A to nikakor še ni vse, o čemer priča moja bibliografija objavljena
na portalu
COBISS. |
◊ ◊ ◊ ◊ ◊
LEPOSLOVJE |
ČEBELJA DEŽELA -kaj delajo čebele v panju?
Samozaložba Andrej Ivanuša, Maribor |
2022 <13>

Knjiga je na
voljo v:
katalog knjig
|
Neverjetna, a
resnična zgodba
Zala in Gal v lopi
njunega strica, ljubiteljskega čebelarja, poližeta
omamno dišečo rumeno snov in se zmanjšata na
velikost čebele ter dobita krila. Prileti čebela
Žužula in ju povabi v panj, da jima razkaže, kaj
čebele delajo v Čebelji deželi in kako nastane med. Knjiga
je otroško enostavna in popolnoma strokovna
(primerno za starost 7-10 let).
|
|
LEŠNIKARJI -štiri
napete zgodbe za otroke
Založba PRO-ANDY, Maribor |
2021 <12>

Knjiga je na
voljo v:
katalog knjig
|
KAKO JE BITI
LEŠNIKAR?
Biti Lešnikar ni kar
tako. Posebej zato, ker so Lešnikarji visoki le za
kakšen običajen človeški palec. Vsaka deževna kaplja
jih lahko podre na tla, vsaka miš jih lahko
pomendra, pa tudi pred kobilicami niso čisto varni.
Da o drugih nevarnostih sploh ne govorim. A Lešnikar
se nikoli ne preda. Pravi Lešnikar pogumno premaguje
vse tegobe, ničesar se ne ustraši in nič mu ne more
do živega. Če Lešnikarji ne bi bili tako žilavi, jih
že zdavnaj ne bi bilo več.
V lepo ilustrirani
slikanici so štiri zgodbe:
-
Kako sta brata
Vini in Tini nabirala borovnice;
-
Kako so
postavili vegasto hišo;
-
Kako je vsa vas
Lesničje (skoraj) odšla po gobe;
-
Zgodovinska
ribja pojedina.
|
|
NA ROBU SVETA - spekulativne zgodbe
Založba PRO-ANDY, Maribor |
2016 <11>

Knjiga je na
voljo v:
katalog knjig
Tri zgodbe so
objavljene tudi tukaj:
SPEKULATIVNE
ZGODBE |
Zbirko
spekulativnih zgodb (fantazija, znanstvena fantastika,
nadrealizem) sestavlja 22
zgodb:
-
SKORAJ, A NIKOLI TAKO … –
Uvideline sanje.
-
PRVI JUTRANJI VLAK – Potnik za
drugi planet Aldebarana je stal
na železniški postaji na Zemlji.
-
OPERACIJA DELTA – Na vesoljski
ladji nekdo drži figo v žepu.
-
NANAH – Nanah je bil zvit …
-
VILE – Le kam bi lahko naselili
150 milijard vil?
-
NASLEDNJIH TISOČ LET* – V
bodočnosti je svet lahko zelo
dolgočasen.
-
STRAŽARNICA – Fant je izbran za
posebno nalogo.
-
PETNAJST-ZILIJONKRAT – Tu in tam
sem nam prikrade kakšna
napa(č)a.
-
ZADNJA HUBBLOVA FOTOGRAFIJA* –
Karin za svoj rojstni dan prejme
res nenavadno darilo.
-
DANES NI TOREK* – Erika ima
neobičajno željo.
-
ZAJČJA TACA – Razpuščena
rokomavharska banda frcne
kovinsko kišto okoli sonca v
vesolje.
-
POPRAVLJALNICA – Popravljanje
izdelkov je strogo prepovedano
in kaznivo.
-
KAMIKAZE ZA KVANGMAN* – Če se nam
zdi, da je vse v redu, smo
zagotovo nekaj spregledali.
-
NA
KONICI GRAJSKEGA STOLPA – Jakec
najde nenavadno knjigo in
postane čarovniški vajenec.
-
VANDROVEC – Popotnik in črni
panter prideta v vas Goreniko
pod goro Ougon.
-
RAZPOKA – Vesolje zmajev.
-
ZMAJESLAV VELIKI – Boste že
videli, kako ga bom ...
-
OBLAČNI MOŽ*
– Zgodba, ki se ni
nikoli zgodila.
-
SVETA TEKMA NUNEMORJA – Starogrč
je vedno rad stavil.
-
POSLEDNJI SANJAČ – Enkrat bo
konec sveta.
-
PETELINJE JAJCE – Prababica
Agata je imela prav.
-
AEQUILIBRIUM – Je že tako, da
mora nekdo poskrbeti za
ravnotežje.
|

Za zgodbo
NA KONICI GRAJSKEGA STOLPA
sem prejel DREJČKOVO NAGRADO za najboljšo fantazijsko
zgodbo 2011-2012 na slovenski konvenciji
znanstvene-fantastike in fantazije
SI.CON 2012 CELJE.
* - zgodba je bila
objavljena v reviji Življenje in tehnika |
SVETODREV - legenda iz gozda
Tokara
Založniški atelje BLODNJAK, Novo mesto |
2011 <10>

Dogodivščine
mladega Zemajskega princa Khazana na planetu trispolnih
kuščarjev (kušečarjev), imenovanega Drakar.
Predstavitev knjige
08. 11. 2011 v
Celju.
Odlomek -
prvo in drugo poglavje:
Letalčev sen
Vijoličasta veterniceja
|
ODA
SVETODREVU
Na
griču Sredine drevo raste v
oblakov višave.
Drevesant mogočen, dvanajstero
ima vej silnih,
korenine mu vidiš, premeriti mu
ne moreš daljave.
Zrakobok sinji zaklanja njegova
katedrala zelena.
Tempelj Sladostrastja svečenike
Zemajskega plemena,
v čast-slavo Prastaršev, visoko v
krošnji Svetodreva,
ob pričetku dvoletja, že vse od
Čuječega Časa, rojeva.
Khazan iz Jolkmene na Jolkosu,
sin Ghidosa in Murnije, čigar
starševski tretjak je B'gakhon,
prispe na začetku dvoletja z
zračnim drsalcem na otok
Tokareno, ki jo prekriva pragozd
marnijskih drevesantov. Sredi
njih kraljuje Svetodrev, sveto
drevo Zemajsko. Pride na svete
igre Svetodreva, kjer se
pomerijo najboljši in najboljše
izmed drakarjev. Med njimi
poišče prijatelje, ki mu bodo
pomagali pri težki nalogi.
Njegov stric Ajarene mu je
odvzel kraljevski položaj. Mladi
princ Khazan se ob posmehu
strica in dvorjanov zaveže, da
bo iz legendarne dežele Marčis,
ki (menda) leži onkraj pasatnih
vetrov, prinesel belo kožo
severnega zavrskega
velemedvedona. Stric mu ošabno
zagotovi, da mu bo prestol
prepustil, če bo res prinesel
obljubljeno darilo, saj meni, da
na oni strani pasatnih vetrov ni
ničesar. |
V
naši Galaksiji v Orionovem
kraku, tukaj ima svoje mesto
tudi naše Sonce, je dvozvezdje,
ki ga na Zemlji poznamo pod
imenom Eta Kasiopeja in
je od nas oddaljeno okrog 20
svetlobnih let. Zvezda A je
imenovana tudi Wolf 48 in
klasificirana pod oznako G1-34A,
klasa G0. Ta je zelo podobna
našemu Soncu, ki je klasa G2, in
sveti z rumenim sijem. Druga
zvezda B, oznaka G1-34B, je
klasa K7. Iz tega lahko
razberemo, da je manjša zvezda
in, da sveti malce bolj oranžno.
Okrog teh dveh zvezd kroži nekaj
planetov. Vsaj do leta 2010
nobeden od njih ni bil znan ali
celo podrobneje proučevan. A
zanimiva sta četrti in peti
planet, pravzaprav planetni par.
Na petem planetu, gostem,
čvrstem in dokaj velikem se je
razvilo inteligentno življenje.

Zemljani za prebivalce petega
planeta nimamo imena. Sebe
imenujejo drakarji, kar pomeni
samo: prebivalci planeta Drakar.
V velegovorici, ki je prastar
jezik, pomeni beseda drakar
kuščar (pardon kušečar), zmaj,
plazilec in celo dino- ihtio-
ali ptero- zaver. |
VILINDAR
- pripovedka v verzih, pesnitev
iz davnih dni
Založniški atelje BLODNJAK, Ljubljana
in založba PRO-ANDY, Maribor |
2007 in 2021 <8>

Pripovedka v
verzih, pesnitev iz starih dni je narejena v stilu
stari pesnikov - bardov, ki so zgodbe pripovedovali
v verzih, saj si je tako bilo lažje zapomniti
besedilo. Celotna pesnitev ima 90 kitic, vsaka s po
sedmimi vrsticami.
Knjiga je na
voljo v:
katalog knjig
|
Vilindar je bajeslovno
mesto, ki so ga nekoč
naseljevale vile. Potem
so ga zapustile ljudem.
Nihče ne ve, zakaj se je
to zgodilo, saj je od
takrat minilo sto in sto
let. Krožijo legende, da
v mestu čas ne teče in
se nihče ne postara. V
mestu ni bolezni, le
veselje in večna sreča.
Kot govorijo stare
zgodbe, je v starih
časih živel kovač
Maladon, ki je znal
kovati lepe stvari.
Nekega dne se je
odločil, da bo poiskal
to nenavadno mesto. Zato
si je skoval čarobni
meč, imenovan Čarnimeč.
Odpravil se je
pustolovščini naproti,
ne da bi opazil, da se
je na skrivaj za njim
podala njegova ljubica
Doreja.
Odlomek iz
pesnitve:
6 - Maladon skuje čudežni meč
Maladon kovač v zori
časa rdeče žare razpihuje.
Gol do pasa urno suka se ta vročekrven mlajec,
goni meh, železo in orodje v silnih rokah potežkuje.
Sonce leno vstaja, za gore se skriva mes'ca krajec.
Hitro žežnil je v oglje vroče železnih palic dvoje.
Vzpenja se pomladno sonce na poti krivulje svoje,
kar kladivo blagoglasno poskakuje kakor zajec. |
7
Pecikožec
zviška v teme vse bolj mu pogleduje,
a Maladon nič ne mari, tolče, kleplje, vihti kladivo.
Lakota ga ne grudi, znoja si ne briše, ko se vsuje.
Palice tanjša si v rezilo bridko, gladi kovino sivo.
Za daljni gaj zvečer zaide božanstvo rdečelično,
kar vidi v ledeno vodo potopljeno je rezilo mično
in meč skovan je čvrsto, ostro, magično 'čarljivo. |
8
Ko bledi mesec spet na
nebu kristalnem plava,
Maladon se odžeja prvič, a pogleda ne odvrača,
razmišlja kakšen les in katera grča ni ta prava,
kako rezbaril bi okrasje držala čarnega sekača.
Še pred zoro hladno 'zgotovljeno vse je v celoti.
Ko nar'di se dan in je sonce spet na dnevni poti,
tam vid' na nakovalu Maladona, spečega sanjača. |
|

Ilustracije Denis Polanec
V knjigi so
uporabljene besede in pojmi iz starih slovenskih
legend in naše mitologije. V odlomku imamo naslednje besede:
-
Mlajec
- mladec, mladenič;
-
Žežniti
- dregniti
v žerjavico;
-
Pecikožec -
šaljivo: sonce, ker nam peče kožo;
-
Klepati -
ostriti kovinski rob;
-
Čarno
- čarobno, čudežno.
Tudi imeni glavnih
junakov sta prastari:
- Doreja
- Dar (dor) Noreje (matere Narave);
- Maladon
- Mlad (malad) on-je, današnje: mladec,
mladenič.
|
RHEIA - biološka vesoljska
ladja
Založniški atelje BLODNJAK, Ljubljana |
2007
<7>

Dogodivščine
vesoljske ladje, inteligentne bio-entitete in
propadlega rudarja iz asteroida Cerissimo. |
Sem Narava, Mati-vseh-stvari,
gospodarica Elementov,
vladarica
Duha, cesarica Smrti in kraljica
Umrljivih.
Sem edina upodobitev
vseh boginj in bogov, najvišja
med njimi.
Moja volja premika
zvezdne poti, upravlja z vetrovi
oceanov in
strašljiva tišina
spodnjega sveta se mi uklanja.
Častijo me v mnogih oblikah,
poznajo me pod različnimi imeni.
Moje ime je Rheia Izis (Reja
Izida).
Lucius Apuleius Madaurensis
(*124-†170)
Asinus aureus (Zlati osel)
Molitev glavnega
junaka Luciusa.
Edino popolno
rimsko literarno delo, ki je
ohranjeno.
Andrej Brodnik je v svojem
življenju že vse zapravil. Zdaj
mu je preostalo le, da svoje
roke in mišice proda rudarski
korporaciji Xanadu in odide na
asteroid Cerissimo za
vesoljskega rudarja - sužnja. A
preden leta 2231 odide na
asteroid, se napije in pijan
obleži v slabo obljudenem
predelu mesta Clinton na Marsu.
Tako ne zazna, da ga sredi noči
mahinonijski žarek prestavi v
leto 2360 v drugo četvorko
dimenzij v telo vesoljske ladje
Reje, ki je biološka entiteta in
ženska ... Fant, pa še kako
seksi ženska!
Vesoljska ladja Reja je zrasla na kulturi, ki jo je ustvaril
genialni biolog XXXX. Njegov namen je bil, da se z
njo reši ujetništva na zemeljski kazenski koloniji
na Europi, luni, ki kroži okrog Jupitra. A Reja ima
lastno inteligenco in zavest. Rudar in vesoljska
ladja postaneta simbiotični organizem in se podata v
boj proti zlu, ki skuša zavzeti vse Osončje.
|
|
ČUDOVITA POTOVANJA ZAJCA RONA
štiri pustolovščine NA JUG, NA
SEVER, NA ZAHOD in NA VZHOD
Založniški atelje BLODNJAK, Ljubljana
in Založba PRO-ANDY, Maribor |
2002 in 2021
<3,4,5,6>
(2. izdaja)
Knjiga je na
voljo v:
katalog knjig
Zgodbe so primerne za
otroke
od 6 do 12 leta starosti. |

(1. izdaja)
Pet junakov - zajec Rono,
medvedka Majolika, volk Rudi,
vila Niška in zmaj Azbaj - se
znajde neprostovoljno v hudi
zagati, ko jih iz vsakodnevnega
življenja iztrga kruta in zlobna
sila. Njihove najbližje ugrabi
zlobna čarovnica Pehtrunija in
jih zapre v svoje globoke
rudnike zlata in diamantov kot
rudarje. Prijetelji se tako
odločijo, da se uprejo njenemu
pohlepu. Pot jih vodi na vse
štiri strani neba.
V prvi knjigi NA JUG se podajo
preko žareče Velike pustinje in osvobodijo jetnike.
A to je šele začetek, saj se jim čarovnica izmuzne.
Sledijo ji v drugi knjigi NA
SEVER do Severne dežele in ledenega gradu starke
Zime.
V tretji zgodbi NA ZAHOD gredo
skozi Začarani gozd in preko Visokih gora. Čez
Vilinsko ravnico prispejo do morja in Otoka strahov.
Zgodba se zaključi nekaj let
kasneje, ko v četrti knjigi NA VZHOD na Vražji gori
zlobnico doleti pravična kazen.
Med svojo odisejado srečujejo
ljudstva Čudežne dežele, spoznajo neverjetno naravno
raznovrstnost in obiščejo čudne pokrajine. Ves čas
pa jim ob strani stoji magična sila Belega moža.
Skupaj premagajo zlo, ki želi zavladati Čarobni
deželi.
|
Mnenja mladih bralcev:
MNENJE ŠT. 1
»Čudovita potovanja zajca Rona je Gospodar prstanov
za male otroke.«
(Jani v razgovoru s prijatelji.)
MNENJE ŠT. 2
Naključna obiskovalka, deklica stara okrog 10 let,
je ob obisku moje stojnice na knjižnem sejmu v
Ljubljani zagledala knjige o zajcu Ronu in dejala:
"Oči, poglej! To pravljico poznam!"
"Seveda!" je odvrnil njen oče. "To je pravljica, ki
sem ti jo bral, ko še nisi hodila v šolo."
"Veš, oči, to je bila najboljša pravljica, ki si mi
jo bral!"
MNENJE ŠT. 3
Prvi dan sejma sem prepričal mlado mamo, da je
svojemu desetletniku kupila vse štiri zgodbe o zajcu
Ronu, čeprav je trdila, da ni kaj posebej dober
bralec. Na predzadnji dan sejma se je znova oglasila
na moji stojnici in rekla:
"Odlične knjige ste mi prodali. Moj sin je prvi
večer začel brati vašo zgodbo, pa ga še nisem uspela
odtrgati od nje!"
MNENJE ŠT.4
Ko sem napisal prvo knjigo, sem jo odnesel s seboj
na morje in jo bral mojemu sinu. Ob naši parceli
imajo počitniško prikolico sosedje. Njihova
sedem-letna hči je prvi dan potožila: "Saj znam
brati. Pa so mi s seboj prinesli samo slikanice."
Dal sem ji računalniški izpis in ji dejal, da je to
"resna" knjiga. Skomignila je z rameni. A potem jo
deset dni ni bilo iz prikolice. Ko mi je vrnila mapo,
je rekla: "To je resna super knjiga!"
|
|
◊ ◊ ◊ ◊ ◊
STROKOVNE KNJIGE
na vrh strani |
Čar filatelije
|
1994
<1>
 |
Zbiranje
znamk je najbolj razširjen konjiček na
svetu. Znamke zbirajo milijoni ljudi po
vsem svetu. Kaj je tako magičnega na tem
majhnem barvastem papirčku, da mu
posveča pozornost toliko ljudi? Enega
izmed odgovorov boste našli v tej
knjigi, ki uči o ravnanju z znamkami, o
njihovi vrednosti in prinaša še cel kup
drugih zanimivosti s področja filatelije.
Prvi filatelistični
priročnik za začetek zbiranja v
slovenščini.
Knjiga je bila nagrajena z bronasto medaljo na
svetovni filatelistični razstavi v Istambulu oktobra leta 1996 (FILA
ISTAMBUL 1996) v razredu filatelistične
literature. Doma je bila nagrajena s
srebrno medaljo na Meddruštveni
filatelistični razstavi v Trbovljah (FIMERA
2001).
Knjiga je na
voljo v:
katalog knjig
|
|
Kaj moram vedeti o ... osebnem računalniku?
|
1995
<2>
 |
Priročnike iz zbirke Kaj moram vedeti je izdajal
Gospodarski vestnik v letih 1994, 1995 in 1996. Teme so:
-
O delovnih razmerjih,
-
O govorništvu,
-
O podjetništvu,
-
O organiziranju dela v pisarni,
-
O osebnem računalniku.
Priročnik na dvesto straneh opisuje osnovna navodila za
pričetek uporabe osebnega računalnika, še posebej dragoceno je uvodno
poglavje, ki govori o pripravi delovnega prostora za udobno delo z računalnikom.
Potem pa sledi nekaj začetnih korakov za uporabo računalnika v pisarni,
posebej še za delo tajnice ali poslovne sekretarke.
Seveda je to danes že
vse preseženo, saj je bil priročnik napisan za obdobje operacijskega
sistema DOS. Edino, še vedno uporabno je poglavje, ki govori o
ergonomiji delovnega mesta za osebnim računalnikom. Da vas zaradi
dolgega sedenja ne bo bolela hrbtenica in trpele vaše oči.
|
|
Pravila za igro REMI
|
2009
<9>
 |
Majhna, žepna knjižica
s prvimi slovenskimi pravili za znano igro s kartami
REMI (RUMMY). Obsega splošna in hišna pravila za
igranje te igre. Prav tako so prikazane različice za
igranje z začetniki in majhnimi otroci, ki še ne
znajo seštevati. Na začetku je uvodno poglavje, ki
pojasnjuje, kako je igra nastala in o zgodovini
nastanka igralnih kart. |
|
|
◊ ◊ ◊ ◊ ◊
SKUPNE IZDAJE
na vrh strani |
POŠTA NA SLOVENSKIH TLEH
monografija,
prispeval sem poglavje
Poštne znamke na
ozemlju Slovenije
1997
|
|
|
ZVEZDNI PRAH 2012
zbirka zgodb slovenskih
avtorjev, prispeval sem zgodbo Vandrovec
2012 |
|
|
|
|