• Filatelistično društvo Maribor
  podpredsednik društva
• Slovensko društvo Carla Orffa Maribor
  tajnik društva
• Rotary klub Maribor - Park
  tajnik društva
• Društvo Zvezdni prah Maribor
  predsednik in zastopnik društva
• Društvo diplomantov Fakultete za gradbeništvo Maribor

A. KNJIGE

• Čar filatelije, Rotis Maribor, 1994, CIP/UDK 656.835.91 -COBISS in elektronska založba Ruslica, 2008, ISBN 978-961-6742-04-7 -COBISS
  Knjiga je prvi slovenski filatelistični priročnik, prejela je bronasto medaljo na Svetovni filatelistični razstavi v Istambulu oktobra 1996 v kategoriji filatelistične literature in srebrno medaljo na Meddruštveni filatelistični razstavi Fimere'01 v Trbovljah.

• Kaj moram vedeti o osebnem računalniku, Gospodarski vestnik Ljubljana, 1995, CIP/UDK 681.3-181.4, ISBN 86-7061-115-5 -COBISS

• Čudovita potovanja Zajca Rona, Prva knjiga - na jug, Založniški atelje Blodnjak Ljubljana, 2002, CIP/UDK 821.163.6-93-32, ISBN 961-6400-21-5 -COBISS in elektronska založba Ruslica, 2008 (vse štiri knjige skupaj v eni), ISBN 978-961-6742-01-6 -COBISS

• Čudovita potovanja Zajca Rona, Druga knjiga - na sever, Založniški atelje Blodnjak Ljubljana, 2002, CIP/UDK 821.163.6-93-32, ISBN 961-6400-22-3 -COBISS

• Čudovita potovanja Zajca Rona, Tretja knjiga - na zahod, Založniški atelje Blodnjak Ljubljana, 2002, CIP/UDK 821.163.6-93-32, ISBN 961-6400-23-1 -COBISS

• Čudovita potovanja Zajca Rona, Četrta knjiga - na vzhod, Založniški atelje Blodnjak Ljubljana, 2002, CIP/UDK 821.163.6-93-32, ISBN 961-6400-24-X -COBISS

• Rheia, znanstveno fantastični roman, Založniški atelje Blodnjak Ljubljana, 2007, CIP/UDK 821.163.6-93-311.2, ISBN 978-961-6400-72-5 -COBISS in elektronska založba Ruslica, 2008, ISBN 978-961-6742-02-3 -COBISS

• Vilindar, pripovedka v verzih, pesnitev iz davnih dni, Založniški atelje Blodnjak Ljubljana, 2008, CIP/UDK 821.163.6-93-13, ISBN 978-961-6400-76-3 -COBISS in elektronska založba Ruslica, 2008, ISBN 978-961-6559-98-0 -COBISS

• Remi, pravila za igro s kartami, Pro-Andy, s.p., Maribor, 2009, CIP/UDK 794.4; ISBN 978-961-92766-0-0 -COBISS

• Svetodrev, legende iz gozda Tokara, fantastični roman, Založniški atelje Blodnjak Ljubljana, 2011, CIP/UDK 821.163.6-93-31, ISBN 978-961-6866-03-3 -COBISS

B. OBJAVE

• Revija Mladina 22.9.77, štev.37, priloga Mlada pota, črtica Pet senc

• Peto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Gradišče v Slov.goricah (zbornik), oktober 77, črtica Pet senc

• Časopis Nedeljski dnevnik (rubrika Skok v tretje tisočletje), 8.2.81, SF črtica Prvi jutranji vlak

• Časopis Nedeljski dnevnik (rubrika Skok v tretje tisočletje), 15.2.81, SF črtica Operacija Delta

• Osmo srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Gradišče v Slov.goricah (zbornik), oktober 1980, odlomek iz igre Popolnoma navadni ljudje

• Pesem Ameba v Zborniku 9. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije, junij 1987, Titovo Velenje

• POŠTA NA SLOVENSKIH TLEH (monografija), urednik doc.dr. Andrej Hozjan, Pošta Slovenije, 1997, CIP 656.8(497.4)(082). Prispeval sem poglavje (tri avtorske pole) Poštne znamke na ozemlju Slovenije. -COBISS

C. UREDNIŠTVO

• Član uredniškega odbora šolskega pionirskega glasila PLAMENČKI na Osnovni šoli Angel Besednjak, 1972 in 1973, prispeval pisne prispevke in pesmice

• Član (kasneje urednik) uredniškega odbora literarnega glasila Srednje gradbene šole v Mariboru, NAŠA SNOVANJA 1974-1977 – prispeval črtice in pesmi

• Glavni in odgovorni urednik literarnega glasila študentov gradbeništva v Mariboru GRADBINEC, 1978, 1979 – prispeval črtice in pesmi

• Član uredniškega odbora tovarniškega glasila Konstruktor, 1987-1988 – prispeval novinarske prispevke

• Glavni in odgovorni urednik biltena ZNAMKAR, ki ga je izdajalo Filatelistično in numizmatično društvo Tabor Maribor trimesečno od leta 1988 do leta 2003

• Član uredniškega odbora in odgovorni urednik revije NOVA FILATELIJA, ki jo izdaja Filatelistična zveza Slovenije, v letih 1998 in 1999

• Urednik filatelističnega internetnega spletišča ZNAMKAR.COM od leta 2000 naprej

• Oblikovalec in sourednik e-fanzina Jašubeg en Jered (ISSN 1855-6434) -COBISS; prispeval ocene filmov, eseje, pesmi, zgodbe in drugo.

D. ČLANKI

• revija PC HOBBY (1 prispevek)

• bilten SRC INFO (2 prispevka)

• revija BIRO (11 prispevkov)

• revija MARIBORČAN (1 prispevek

• revija NEPREMIČNINE (3 prispevki)

• revija KAPITAL (več kot 42 prispevkov)
  Reden sodelavec revije od začetka leta 1994 do konca leta 1999. Revija izhaja vsakih 14 dni. V pregledu bibliografije niso našteti članki v okviru rubrike “računalniške novice”, naštevanje se prične od septembra leta 1995.

• revija ZLATI KAPITAL (2 prispevka)

• revija GOSPODARSKI VESTNIK (1 prispevek)

• revija MEDIJSKA VZGOJA IN PRODUKCIJA (1 prispevek)

• računalniška revija WIN.INI (21 prispevkov)

• magazin dela MADE (2 prispevka)

• revija MOJ HOBI (2 prispevka)

• revija AS (1 prispevek)

• revija RADAR (3 prispevki)

• časopis VEČER (okrog 300 prispevkov)
  Redna tedenska (štirinajstdnevna) rubrika Filatelistični kotiček od aprila 1998 do oktobra 2005

• revija TAJNICA (36 prispevkov)

• revija PACIENTOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI (2 prispevka)

• revija DENAR (>10 prispevkov)

          Več na -COBISS
   

Pot prednikov moje gene - haplogrupa E3b

Genski zapis haplogrupa E3b (M35)

Mapa selitev človeške vrste po svetu
 

Društvo ter revija National Geographic in dr. Spencer Wells sta pred leti začela The Genographic Project. Zastavila sta si vprašanje, če je mogoče na podlagi analize genetske strukture človeške DNA ugotoviti, kako je človeštvo povezano med seboj, od kod prihaja, kdo je skupni prednik in kako smo povezani s sedaj živečimi primati.

Genetiki že dolgo časa vedo, da geni občasno doživijo določeno mutacijo, ki se potem prenaša iz starša na potomca, tako po ženski kot tudi po moški liniji. Z analizo teh genskih mutacij, imenovanih označevalci, je mogoče ugotoviti, kako so človeške skupine povezane med seboj in kako se je človeška vrsta širila čez kontinente. Te skupine imajo enake genske značilnosti in te imenujemo haplogrupe. Ločiti moramo ženske X kromosome in moške Y kromosome, saj vsaka linija pripoveduje svojo lastno zgodbo.

SKUPNA STARŠA VSEGA SODOBNEGA ČLOVEŠTVA STA ŽIVELA PRED 70.000 LETI

Do sedaj narejene raziskave kažejo, da imamo vsi sedaj živeči ljudje skupna starša, ki sta pred 70.000 leti živela v vzhodni Afriki. V nekaj več kot 2000 generacijah je sodoben človeški rod (Homo sapiens sapiens) zavzel ves planet. Človeška vrsta je seveda starejša, saj so se Hominidi (človeški sesalci) pojavili pred okrog 7 milijoni let. Podvrsta Homo sapiens se pojavi pred kakšnimi 200.000 leti. V obdobju pred 70.000 leti pride do kataklizme svetovnih razmer (veleizbruh vulkana Krakatau v Indoneziji), ki skoraj v celoti zdesetka sodobnega človeka.

Preiskava je za vsakega posameznika zelo enostavna in popolnoma neboleča. S paličico ovito z vato in namočeno v posebno tekočino vzamemo vzorec iz ustne votline na notranji strani ličnice. Iz celic ustne sluznice se s posebnimi metodami določi »vrsta« genskih značilnosti ali haplogrupa. Pri ženskah je mogoče preiskovati le ženske prednike, saj imajo žene dva enaka kromosoma XX. Pri moških je mogoče določiti prednike po ženski in po moški liniji, saj imajo moški kromosoma XY.

Tako sem se v začetku leta 2007 pridružil raziskavi in v aprilu tega leta prejel poročilo o rezultatih preiskave mojega genetskega materiala po Y-kromosomu (moška linija prednikov). Moj genski zapis je del haplogrupe E3b.

Dosedanje raziskave kažejo, da se je ta genska skupina pojavila pred okoli 50.000 leti na Etiopskem višavju. Prvi skupni označevalec M168 genske skupine E3b se je pojavil prav v tem obdobju. Pomeni prvo gensko razliko od osnovne skupine in je prvi skupni označevalec vseh Neafričanov. Potem so se pojavili še drugi genski označevalci, ki omogočajo sledenje poti mojih prednikov. Ti so M168 > YAP > M96 > M35.

OZNAČEVALECV M168, ČAS PRED 50.000 LETI

Pripadniki te genske skupine so živeli na področju severovzhodne Afrike v območju Rift Valley (današnja Etiopija, Kenija, Tanzanija). To je bilo obdobje velikih sprememb in je pomenilo vmesno toplo obdobje med dvema ledenima dobama. Morska gladina je precej narasla in je povzročila, da je Sredozemsko morje prebilo ozko pregrado pri Dardanelah in zalilo nižje ležeče zaprto sladko jezero, današnje Črno morje. Katastrofa velikanskih razmer je pustila sledove v mitologijah vseh narodov tega področja in postala osnova za biblijsko zgodbo o Noetu.

V tem obdobju se je v Afriki dvignila temperatura in povečala se je vlažnost. Ocenjeno je, da je človeštvo takrat štelo okrog 10.000 ljudi. Moji predniki so v tem času uporabljali kamnita orodja, pojavljajo se prve sledi umetnosti in višje organizacije človeških skupin. Vse to je povezano tudi z razvojem kompleksnejšega govora. Sahara je postala gostoljubnejša in proti severu in zahodu so se pričele širiti nove savane. Na ta nova prostranstva se je selilo vedno več živali. Lovci so se selili počasi za njimi.

Tako so moji predniki počasi zapustili Etiopsko višavje in se namenili čez saharske savane zahodno od Nila proti severu.

OZNAČEVALEC YAP, ČAS PRED 50.000 LETI

V podsaharski Afriki je še danes veliko ljudi, ki nosijo ta genski označevalec. Plodne saharske savane in obilje živali so omogočale hiter razvoj človeške vrste. Tukaj se je zgodila posebna mutacija genskega materiala, ki nastane pri delitvi celic. Označevalec YAP se je kmalu razdelil na dva dela. Prvi označevalec je M174 in pripadniki te skupine so nadaljevale pot čez Rdeče morje proti Aziji. Drugi označevalec je M96 in pripadniki te skupine so se selili na sever, verjetno ob Nilu.

OZNAČEVALEC M96, ČAS PRED 40.000 LETI - ODHOD IZ AFRIKE

Pripadniki z označevalcem M174 so nosilci haplogrupe D, ki je prisotna predvsem v Aziji. Pripadniki z označevalcem M96 so nosilci haplogrupe E, ki v glavnem označuje sredozemska ljudstva.

Toplo medledeno obdobje se je končalo in pričela se je suha ledena doba. Človeštvo je takrat štelo nekaj deset tisoč ljudi. To je pričetek stare kamene dobe (zgodnji paleolitik). Znano je, da sta bili iz Afrike dve veliki selitvi. Prva je bila pred 60.000 leti ob obalah Indijskega ocena, ki je pripeljala človeštvo vse do Avstralije. Druga je bila pred 50.000 leti in je potekala iz podsaharske Afrike proti severu, verjetno je sledila toku reke Nil. Ker se je klima spremenila, je postajala Sahara vse bolj negostoljubno področje. Plemena podsaharske Afrike so se pričela seliti. Velika skupina, nosilci označevalca M89, imenujejo jo Srednje-vzhodni klan, se je odločila za selitev preko Sinaja. Danes je 90 do 95 odstotkov vseh Neafričanov nosilcev tega označevalca. Manjša skupina mojih prednikov z označevalcem M96 pa je raje izbrala obale Sredozemskega morja.

OZNAČEVALEC M35, ČAS PRED 20.000 LETI - NEOLITSKI KMETOVALCI

Ledena doba je v polnem zamahu. Človeštvo je naraslo na nekaj 100.000 pripadnikov. Začela se je mlajša kamena doba (pozni paleolitik - neolitik). Moj prednik, ki je doživel mutacijo M35, je bil rojen pred 20.000 leti nekje na Bližnjem vzhodu. Bil je pripadnik prvih neolitskih kmetovalcev. Ta ljudstva so širila kulturo kmetovanja iz Bližnjega vzhoda v Mediteran.

Pred 10.000 leti se je klima spet pričela spreminjati in se ogrevati. Podnebje je postalo primernejše za kmetovanje. Vse to je pripomoglo k neolitski revoluciji, ko se je človeštvo spremenilo iz nomadsko-lovske civilizacije v kmetijsko civilizacijo s stalnimi naselbinami. Pred 8.000 leti je populacija hitro rasla. Iz majhnih plemen in vasi, ki so štele 30 do 50 pripadnikov, so se oblikovale večje naselbine. Razvija se trgovina, pisave, koledarji, prva mesta in države. Najbolj neposreden dokaz o mojih prednikih je neolitsko najdišče v eni izmed jam v današnji Grčiji. Analiza DNK v kosteh prebivalcev te votline, stare preko 6.000 let, pokaže na označevalec M35.

HAPLOGRUPA E3b

Ta genetska skupina je najbolj zastopana v današnjih Mediteranskih ljudstvih. 10% vseh moških v Španiji pripada tej skupini. Tudi 12% Italijanov v severni Italiji, 13% moških v centralni in južni Italiji ter 20% moških na Siciliji. V Grčiji je nosilcev te skupine skoraj 30% vseh moških. Še več, 75% vseh moških v severni Afriki nosi ta gen. Tudi 10% vseh Evropejcev spada sem, na primer 4% na Irskem, 5% v Angliji, 7% na Madžarskem, 9% na Poljskem, itd. Tudi 25% vseh Židov nosi ta gen. Pripadnikov te haplogrupe pa skoraj ni mogoče najti v Indiji in na Daljnem vzhodu. Vsekakor je še vedno velika praznina v obdobju zadnjih 6.000 let. Obdelanih je premalo genskih vzorcev, da bi bilo mogoče natančneje določiti pot mojih prednikov iz grške jame vse do Maribora.