◊AVTOR SE PREDSTAVI◊ 
◊MOJE SLIKE SKOZI ČAS◊ 

◊BIBLIOGRAFIJA◊
◊O IMENU ANDREJ◊

◊PRIZNANJA ZA USTVARJALNOST◊
◊MOJE GENETSKO POTOVANJE◊

Svojo poklicno pot sem pričel kot gradbeni inženir. A so me kmalu zasvojili računalniki. Pričel sem kot programer v programskem jeziku COBOL na računalniku Digital VAX. S prihodom osebnih računalnikov pa sem se zapisal temu področju računalništva. Kot samostojni podjetnik sem najprej usposabljal uporabnike za delo z Microsoftovimi programi in programiral z Accesom. Nato sem oblikoval digitalne reklame in programiral internetne strani. Ob koncu svoje poslovne poti sem bil založnik esejistične in leposlovne literature. Sedaj sem upokojenec. Kot podjetnik sem v letu 2017 skupaj s svojim sinom in njegovim prijateljem odprl trgovino Karakondžula, ki sta jo prevzela v letu 2022. Trgovina se nahaja v drugem nadstropju trgovskega centra City v Mariboru. V njej je mogoče dobiti različne namizne igre (Magic, Yu-Gi-Oh, Pokemon, Digimon, itd.). V trgovini je tudi igralnica in delavnica igralnih figur za igro Warhammer. Prav tako je tukaj še vedno knjigarnica in bralnica, kjer je mogoče dobiti predvsem spekulativno literaturo (znanstvena fantastika, fantazija).

Sicer me zanima veliko stvari. V glavnem se ukvarjam s fotografijo, filatelijo, modelarstvom, grafičnim oblikovanjem, pišem priročnike in zgodbe ter romane. Privlači me znanstvena fantastika (ZF) in sem objavil nekaj zgodb s tega področja, knjige Čudovita potovanja zajca Rona (otroški pustolovski fantazijski roman, 4 knjige), Rheia (ZF roman), Vilindar (epska pesnitev), Svetodrev (ZF roman) in Na robu sveta (zbirka 22 spekulativnih zgodb). Nazadnje sta izšli otroška knjiga/slikanica s štirimi zgodbami Lešnikarji in "strokovna" knjiga za otroke Čebelja dežela.

Bil sem urednik filatelističnega biltena Znamkar, ki ga je izdajalo Filatelistično in numizmatično društvo Tabor Maribor. Napisal sem priročnik za filatelistične začetnike Čar filatelije. Dolgo časa (april 1994 do oktober 2005) sem prispeval besedila za filatelistični kotiček časopisa Večer v rubriki prosti čas. Na računalniškem področju je izšel moj priročnik Kaj moram vedeti o osebnem računalniku. Redno sem pisal ali še pišem članke za različne revije. Prav tako sem ugotovil, da ne obstajajo Pravila za igro s kartami REMI (RUMMY) in sem jih napisal.

Seveda pa ne morem mimo zabavne plati računalništva. Privlačijo me poslovne simulacije Transport Tycoon, Locomotion ali RollerCoaster Tycoon. Ob tem še njim podobne igre, na primer ANNO serija, GIANT TYCOON, ZOO TYCCON in druge.

Ah, skoraj bi pozabil! Včasih rad tudi kaj dobrega skuham.

VIDEO YOUTUBE: Minute za kulturo (Televizija ETV, Zagorje ob Savi, 2015)

VIDEO YOUTUBE: Sreda v sredo (Televizija TOPTV, 23.11.2016)

VIDEO YOUTUBE: Virtualno druženje: ne damo se koroni (Spletni portal Navdihni.me, 29.5.2020)

(foto Branimir Ritonja)

O meni je zapisano na
slovenski Wikipediji.

Drugi zapisi o meni in
objava mojih prispevkov:
OBRAZI SLOVENSKIH POKRAJIN
CENTER ZA KREATIVNOST
CELJSKO LITERARNO DRUŠTVO
FUTURUM
  NAVDIHNI.ME
  portal ZNANSTVENA FANTASTIKA
65-OBRAZOV MB-KNJIŽNICE
1. GROSSMANOV FESTIVAL
  

Moja bibliografija:
COBISS
 

Literarne nagrade:

Bronasta medalja
za knjigo ČAR FILATELIJE
v kategoriji filatelistične literature na Svetovni filatelistični razstavi
v Istambulu, 1996

Srebrna medalja

za knjigo ČAR FILATELIJE
na Meddruštveni filatelistični razstavi
Fimera v Trbovljah, 2001


DREJČKOVA NAGRADA 2011-2012
1st SI.CON 2012 - konvencija ustvarjalcev in ljubiteljev ZF&F, 3.-4.11.2012, Celje.
najboljši avtor ZF&F in najboljša zgodba
NA KONICI GRAJSKEGA STOLPA.

HUDI MAČEK 2019
1. Grossmannov festival fantastike in stripa
18.-20.10.2019, Ormož.
častni hudi maček za življenjsko delo
 v žanru znanstvene fantastike in fantasyja.

A. KNJIGE (BELETRISTIKA, PRIROČNIKI)

• Čar filatelije, prvi slov.filatelistični priročnik, tiskana 1994,
  (COBISS-ID 35542529);
  elektronski vir 2008, (ISBN 978-961-6742-04-7);

• O osebnem računalniku, računalniški priročnik, tiskana 1995,
  (ISBN 86-7061-115-5);

• Čudovita potovanja Zajca Rona, na jug, otroški fantazijski roman, 2002, (ISBN 961-6400-21-5);

• Čudovita potovanja Zajca Rona, na sever, otroški fantazijski roman, 2002, (ISBN 961-6400-22-3);

• Čudovita potovanja Zajca Rona, na zahod, otroški fantazijski roman, 2002, (961-6400-23-1);

• Čudovita potovanja Zajca Rona, na vzhod, otroški fantazijski roman, 2002, (961-6400-24-X );

• Čudovita potovanja Zajca Rona, vse štiri knjige v eni,
  elektronski vir, 2008, (ISBN 978-961-6742-01-6)
  tiskana 2.izdaja, 2021, (978-961-95191-5-8);

• Rheia, znanstveno fantastični roman, tiskana 2007,
  (ISBN 978-961-6400-72-5);
  elektronski vir 2008, (ISBN 978-961-6742-02-3):

• Vilindar, pripovedka v verzih, pesnitev iz davnih dni,
  tiskana 2007, (ISBN 978-961-6400-76-3)
  elektronski vir 2008, (978-961-6559-98-0)
  tiskana 2.izdaja 2021, (978-961-95191-6-5);

• Pravila za igro s kartami Remi (Rummy), tiskana 2009,
  (ISBN 978-961-92766-0-0);

• Svetodrev, fantazijski roman, tiskana 2011,
  (ISBN 978-961-6866-03-3);

• Na robu sveta, 22 spekulativnih zgodb, tiskana 2016,
  (ISBN 978-961-93507-7-5)

• Lešnikarji, slikanica, štiri zgodbe za otroke, tiskana 2021
  (ISBN 978-961-95191-4-1)

• Čebelja dežela, zgodba za otroke o čebelah, ki je popolnoma strokovna, tiskana 2022 (ISBN 978-961-94366-2-2)

B. OBJAVE SKUPNE

B.1 knjige, revije, zbirke zgodb in pesmi

• Pošta na slovenskih tleh, monografija, poglavje Pošta na slovenskih tleh, tiskana 1997, COBISS-ID 5675565;

• Nedeljski dnevnik, časopis (rubrika Skok v tretje tisočletje)
  Prvi jutranji vlak, ZF črtica, 8.2.81; Operacija delta, ZF črtica, 15.2.81;

• ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije, Društvo avtorjev spekulativnih umetnosti Zvezdni prah, tiskana 2012 (ISBN 978-961-269-817-1); Vandrovec, fantazijska zgodba.

• Pet senc, črtica v Revija Mladina 22.9.77, štev. 37, priloga Mlada pota; in v zborniku Petega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov Gradišče v Slov. goricah, oktober 1977;

• Popolnoma navadni ljudje; odlomek iz igre v zborniku osmega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov Gradišče v Slov. goricah, oktober 1980;

• Ameba, pesem v Zborniku 9. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije, junij 1987, Titovo Velenje;

• Čevljarček reši Maribor pred Turki, Zbornik Rotary kluba Maribor-Park ob čarterju kluba, junij 2009;

• Danes ni torek, Radvanjske novice, december 2013, str.22-24, Turistično društvo Radvanje, Maribor,

• Na obisku pri rotarijskih pesnikih leta 2020, zbornik ob 90-letnici rotarijstva v Distriktu 1912, (ISBN 978-961-95217-0-0): Jadrnica in Uspavanka, pesmi;

• ANTOLOGIJA 2021, Rotary Slov. (ISBN 978-961-95217-2-4), Legenda o Šimenu no Agati, balada;

• Revija Življenje in tehnika, TZS d.d., Ljubljana
  (ISSN 0514-017x):
  Kamikaze za Kvangman, št. 5 (maj 2015), letnik LXVI;
  Zadnja Hubblova fotografija, št.2 (feb.2016), Letnik LXVII;
  Danes ni torek, št.12 (december 2016), Letnik LXVII;
  Oblačni mož, št.12 (december 2016), Letnik LXVII;
  Naslednjih tisoč let, št.10 (oktober 2017), Letnik LXVIII;

• Revija SUPERNOVA (ISSN2464-0387):
  Dvojčka, Modri planet, SF pesmi - št.1, leto 1/2016;
  Eolova hripava dlan, pesem - št.4, leto 3/2018;
  Diplomat-lev, SF zgodba - št.5, leto 3/2018;
  Klingonščina-jezik naš vsakdanji, esej, št.6, leto 4/2019;
  Knjiga prednikov, SF pesem - št.6, leto 4/2019;
  Padec Melmaškega zidu, SF zgodba - št.8-9, leto 5/2020;
  Zajčja taca, SF zgodba, št.10, leto 6/2021;

• Revija VSESLEDJE (ISSN 1580-9307):
  Marija je jokala kakor dež, zgodba - št.40, leto 21/2021

B.2 drugo (objave v revijah, časopisih, internetnih straneh)

• Futurum - Internetni ZF&F portal www.futurum.si:
  Danes ni torek, ZF zgodba, junij 2011; Stražarnica, ZF zgodba, avgust 2011; Petnajst-zilijonkrat, ZF zgodba, januar 2012; Poslednja Hubblova fotografija - darilo za moj rojstni dan, ZF zgodba, januar 2012; Krčma pri Saturnu (Škorpijon na jeziku), ZF zgodba, avgust 2011; Naslednjih tisoč let, ZF zgodba, avgust 2011; Na konici grajskega stolpa, F zgodba, april 2012; Razpoka, november 2013; Aequilibrium, Popravljalnica, Kamikaza za Kvangman, september 2014;

• JEJ – Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti Jašubeg en Jered - novice iz Drugotnosti (ISSN 1855-6434):
  Pesmi: Vabilo na ribjo gostijo (letnik 2/številka 8), Na mes'cu je pristala (2/12), Nomadi (2/13), Dvojčka (3/14); Obula sem teniske (3/15), Mlinarjeva hči (3/16), Eolova hrapava dlan (3/17), Knjiga prednikov (4/18), Ko me prinese veter (4/19), Samo veter, Šavs, Mesto, Antičlovek v antisvetu (vse 4/21), Šimen inu Agata, balada (6/29); Pravljice in fantazija (7/30);
  Kratke zgodbe: Krčma pri Saturnu, (letnik 2/številka 8), Modri planet 2/8, Čakalec 2/9, Srečni kapitan 2/10, Planet Eros 2/12, Škorpijon na jeziku 3/14, Prvi ledenik Kobolda 3/16); Naslednjih tisoč let (ZF 4/19); Poslednja Hubblova fotografija, darilo za moj rojstni dan (ZF 4/20), Na konici grajskega stolpa (F 4/20), Petnajst-zilijonkrat (ZF 4/21), Uvideni svet (F 5/22); Danes ni torek (ZF 5/23); Šemačkino jutro (ZF, 5/posebna št. Eurocon SLO); Vile, Nanah je bil zvit, Knjiga prednikov (vse ZF 5/24); Stražarnica (ZF 5/25); Zajčja taca (ZF 6/27); Razpoka (F 6/28); Aequilibrium (F 6/29); Popravljalnica (ZF 7/30); Kamikaza za Kvangman (ZF 7/31); Zmajeslav Veliki (F 7/33): Poslednji sanjač (ZF, 8/35); Petelinje jajce (F, 8/35); Oblačni mož (ZF, 8/36); Sveta tekma Nunemorja (ZF, 8/37);

• NAVDIHNI.ME - revija (ISSN 2670-6733) in spletni portal:
  Zgodba o dveh oranžnih mačkah, št.13, leto 4/junij 2020;
  Veliko potovanje male lokomotive, št.14, leto 4/sep. 2020;
  Drava, derava reka, št.17, leto 5/junij 2021;
  Sava, severna meja Balkana, št.18, leto 5/september 2021;
  in druge.

B.3 objave v drugih jezikih

HRVAŠKO

• Danas nije utorak /Danes ni torek/ (ZF zgodba na Festivalu fantastične književnosti FFK, Pazin, Hrvaška, 2012);

• Pukotina /Razpoka/ (F zgodba na Festivalu fantastične književnosti FFK, Pazin, Hrvaška, 2013);

SRBSKO

• ANTOLOGIJA REGIJA FANTASTICA - izdaja Udruženje fanovi naučne fantastike Beograd, Srbija, (ISBN 101-956-7103-25-2):
  Danas nije utorak /Danes ni torek/, št.1 - julij 2014;
  Aequilibrium /Aequilibrium/, št.2 - februar 2917;
  Kamikaze za Kvangman, št.3 - april 2018;
  Diplomat-lav /Diplomat-lev/, ZF zgodba, št.4 - marec 2019;
  Popravna stanica /Popravljalnica/, zgodba, št.5 - mar.2020;

• TERRA SF ALMANAH - izdaja udruženje fanovi naučne fantastike Beograd, Srbija, (ISBN 101-956-7103-25-2):
  Zečja šapica /Zajčja taca/, ZF zgodba, št.19 november 2015;
  Na špici kule zamka /Na konici grajskega stolpa/, F zgodba, št.20 maj 2016; Slijedećih tisuću godina /Naslednjih tisoč let/, št.23 december 2017;

ČRNOGORSKO

• PUTNIK - zbirka kratkih zgodb, Refesticon 10-2022, Radio Bijelo polje, Črna gora, (ISBN 978-9940-698-17-1):
  Prapočetak života /Začetek življenja/, ZF zgodba, junij 2022;

ANGLEŠKO

• Nocat Morning /Šemačkino jutro/ (Fanzin JeJ, 5/spec. edition Eurocon);

• At The Tip of The Castle Tower /Na konici grajskega stolpa/ (Fanzin JeJ, 6/english edition);

• Today is Not Tuesday /Danes ni torek/ (ZF zgodba, Fanzin JeJ, 7/english edition);

C. ESEJI, ČLANKI ZA REVIJE, ČASOPISE

• Odprta knjiga = Open book as a good practise example of charity and environment aspects of social responsibility, prispevek na konferenci v angleškem jeziku, v zborniku povzetkov in prispevkov Narava in človek/Nature and humans, str. 68-69, Maribor, 2010

• Revija PUNTARSKI FUOJ, ISSN 1845-4593, izdaja Zavičajno društvo PUNTARI, Punta Križa, otok Cres, Hrvaška (jeziki: hrvaško, puntarsko, italijansko, nemško, angleško)

  • Veliko nočno paunče (Saturnia pyri), št.10, junij 2015

  • Marokanski vrtni pauk (Argiope Lobata), št.11, junij 2016

  • Tri leptira, št.12, junij 2017

• revija RADAR

  • Pismo za 3,8 milijona dolarjev, filatelija, december 2000

  • Usodne havajske misijonarke, filatelija, februar 2001

  • Trnova pot črnega penija, filatelija, september 2001

• revija PC HOBBY (1 prispevek)

• bilten SRC INFO (2 prispevka)

• revija BIRO (11 prispevkov)

• revija MARIBORČAN (1 prispevek)

• revija NEPREMIČNINE (3 prispevki)

• revija KAPITAL (več kot 45 prispevkov)
  Reden sodelavec revije od začetka leta 1994 do konca leta 1999. Revija je izhajala vsakih 14 dni.

• revija ZLATI KAPITAL (2 prispevka)

• revija GOSPODARSKI VESTNIK (1 prispevek)

• revija MEDIJSKA VZGOJA IN PRODUKCIJA (2 prispevka)

• računalniška revija WIN.INI (21 prispevkov)

• magazin dela MADE (2 prispevka)

• revija MOJ HOBI (2 prispevka)

• revija AS (1 prispevek)

• revija NOVA FILATELIJA (5 prispevkov)

• časopis VEČER (okrog 300 prispevkov)
  Redna tedenska (štirinajstdnevna) rubrika Filatelistični kotiček od aprila 1998 do oktobra 2000.

• revija TAJNICA (36 prispevkov)

• revija PACIENTOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI (5 prispevkov)

• revija DENAR (>50 prispevkov in število še raste)

• e-časopis V FOKUSU (>30 prispevkov in število raste)

E. FOTOGRAFIJE

• Revija Denar (ISSN 0354-0472), naslovnica in v članku, št. 13,
  15. september 2010, letnik XX

• Knjiga: Železniška proga Šentilj-Zidani most
  (ISBN 978-961-93373-3-2)

• Zbornik: Ob čarterju RC Maribor-Park (COBISS-ID 245914112)

• Razstava: Mariborski železniški most 1846–1866–2016, Univerzitetna knjižnica Maribor, 8.3.-11-4-2016, tri fotografije na razstavi in dve v spremnem katalogu razstave

• Brošura: Železniški mostovi v Sloveniji
  (ISBN 978-961-93507-5-1), str.20

F. UREDNIŠTVO

• Član uredniškega odbora šolskega pionirskega glasila PLAMENČKI na Osnovni šoli Angel Besednjak, 1972 in 1973, prispeval pisne prispevke in pesmice;

• Član (kasneje urednik) uredniškega odbora literarnega glasila Srednje gradbene šole v Mariboru, NAŠA SNOVANJA 1974-1977 – prispeval črtice in pesmi;

• Glavni in odgovorni urednik literarnega glasila študentov gradbeništva v Mariboru GRADBINEC, 1978/79 – prispeval črtice in pesmi;

• Član uredniškega odbora tovarniškega glasila Konstruktor, 1987-1988 – prispeval novinarske prispevke;

• Glavni in odgovorni urednik biltena ZNAMKAR, ki ga je izdajalo Filatelistično in numizmatično društvo Tabor Maribor trimesečno od leta 1988 do leta 2003 prispeval eseje in novinarske prispevke;

• Član uredniškega odbora in odg. urednik revije NOVA FILATELIJA, ki jo izdaja Filatelistična zveza Slovenije, v letih 1998 in 1999;

• Urednik filatelističnega internetnega spletišča ZNAMKAR.COM od 2000 do 2016;

• Pravila Filatelističnega in numizmatičnega društva Tabor Maribor, redakcija, Maribor 1997;

• Znamkar, almanah 2008 ob 25-letnici društva (1982-2007), Filatelistično in numizmatično društvo Tabor Maribor 2009, (ISBN 978-961-91794-7-5);

• Zvezdni prah 2012 - zbir slovenske fikcije, Društvo Zvezdni prah, Maribor 2012 (ISBN 978-961-269-817-1), urednik zbirke;

• Zvezdni prah - druga galaksija - zbir slovenske fikcije, Društvo Zvezdni prah, Maribor 2015 (ISBN 978-961-93507-4-4) urednik zbirke;

• Oblikovalec in sourednik e-fanzina Jašubeg en Jered - novice iz Drugotnosti (ISSN 1855-6434).

• Direktor zavoda V FOKUSU do 2020, ki izdaja e-časopis V FOKUSU - o tem, kar je pomembno (ISSN 2591-0841) od oktobra 2017 do oktobra 2020, sourednik rubrik od oktobra 2017 do oktobra 2020;

• Sourednik revije SUPERNOVA (ISSN2464-0387) od 2016 do 2018;

E. PRIREDITVE

• Predstavnik slovenske ZF&F, Festival fantastične književnosti (FFK) Pazin, Hrvaška, avgust 2012;

• Predstavitev avtorja na 1ST SI.CON 2012, Celje, Slovenija, 3. in 4. november 2012;

• Predstavnik slovenske ZF&F, Festival fantastične književnosti (FFK) Pazin, Hrvaška, avgust 2013.

F. PRIZNANJA

F1. LITERARNA

• Bronasta medalja za knjigo Čar filatelije v kategoriji filatelistične literature na Svetovni filatelistični razstavi v Istambulu, 1996;

• Srebrna medalja za knjigo Čar filatelije na Meddruštveni filatelistični razstavi Fimera v Trbovljah, 2001;

• Nagrada Drejček in trije Marsovčki (tudi Drejčkova nagrada, podeljuje društvo Zvezdni prah) za najboljšega avtorja fantazije, 2011-2012;

• Nagrada Drejček in trije Marsovčki za najboljšo fantazijsko zgodbo Na konici grajskega stolpa, 2011-2012.

• Nagrada HUDI MAČEK 2019 na prvem Grossmannovem festivalu fantastike in stripa, 18.-20.10.2019, Ormož - častni hudi maček za življenjsko delo v žanru znanstvene fantastike in fantasyja.

F2. DELOVNA IN DRUGA

• Priznanje OK ZSMS Maribor za prizadevno delo v mladinskih organizacijah, 1980;

• Bronasta plaketa Univerze v Mariboru za razvoj in krepitev študentske organizacije, 1981;

• Krajevna skupnost Slavko Šlander Maribor, za predano delo v skupnosti, 1988;

• Srebrna medalja za filatelistično zbirko Svetilniki na 3. državni filatelistični razstavi. KOPERFILA 2001, Koper, maj 2001.-

Več na COBISS

MEDALJI ZA KNJIGO ČAR FILATELJE

Priročnik ČAR FILATELIJE je bil nagrajen
- z bronasto medaljo na svetovni filatelistični razstavi v Istambulu leta 1998 v kategoriji filatelistične literature in
- z zlato medaljo na meddruštveni filatelistični razstavi FIMERA 2000 v Trbovljah.

DREJČKOVA NAGRADA

Društvo avtorjev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH iz Maribora podeljuje za področje spekulativnih umetnosti nagrado DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI (DREJČKOVA NAGRADA). Nagarde za obdobje 2011-2011 so podelili na 1st SI.CON 2012 CELJE - konvenciji ljubiteljev in ustvarjalcev znanstvene fantastike in fantazije v času od 3.11. do 4.11.2012. Prejel sem nagradi
- kot najboljši avtor znanstvene fantastike in fantazije za obdobje 2011-2012
- za najboljšo zgodbo NA KONICI GRAJSKEGA STOLPA za obdobje 2011-2012.

HUDI MAČEK

Na 1. Grossmannovem festivalu fantastike in stripa, ki je potekal od 18. do 20. oktobra 2019 v Ormožu, so se znotraj obzidja ormoškega gradu zvrstile številne razstave, pogovori, predavanja, filmske projekcije in delavnice, na katerih so številni obiskovalci lahko pobliže spoznali svet fantastike in stripa ter nekatere izmed vidnejših ustvarjalcev. Nagrajenci 1. Grossmannovega festivala fantastike in stripa smo bili Zoran Smiljanić, ki je prejel častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti, Milena Benini, ki je prejela častnega hudega mačka za izreden prispevek k žanru znanstvene fantastike in fantasyja in Andrej Ivanuša, ki sem prejel častnega hudega mačka za življenjsko delo v žanru znanstvene fantastike in fantasyja. To je najvišja nagrada na področju spekulativne umetnosti, ki jo je mogoče prejeti v Sloveniji.

OBRAZLOŽITEV
Nagrado Hudi maček za življenjsko delo v žanru znanstvene fantastike in fantasyja prejme Andrej Ivanuša, pisatelj, založnik, urednik, novinar in filatelist. Andrej ustvarja ime v svetu knjige več kot 40 let. Svojo pot glavnega urednika je začel leta 1974 v literarnem glasilu Naša snovanja in nadaljeval v Gradbincu in Konstruktorju. Postane tudi glavni urednik biltena Znamkar in odgovorni urednik revije Nova filatelija. V svojem pisanju tesno sodeluje s Filatelistično Zvezo Slovenije. Je tudi avtor strokovno zelo priznanega dela Čar filatelije. Piše tudi poezijo, je avtor številnih člankov z znanstvenega področja, znan pa je tudi kot esejist. V svojem dosedanjem delu je velik del svojega pisateljskega in uredniškega delovanja posvetil tudi fantastiki, njegova prva dela iz tega žanra segajo še v čase šolskih glasil. Je tudi urednik elektronskega fanzina Novice iz drugotnosti.
Leta 2002 je izdal svoje prvo leposlovno delo, otroški fantazijsko-pustolovski roman Čudovita potovanja zajca Rona, ki je izšlo v štirih delih. Pot uspešnega pisanja nadaljuje z izdajo znanstvenofantastičnih del Rheina (2007) in Vilindar (2007), ki jima sledi zbirka spekulativnih zgodb, pred tem objavljenih v raznih revijah, številne so bile prevedene v hrvaščino, srbščino in angleščino. Prisoten je kot predstavnik Slovenije na številnih mednarodnih konvencijah v Sloveniji in celotni regiji. Je predsednik in soustanovitelj društva avtorjev spekulativne umetnosti Zvezdni prah. Vsepovsod je spoštovan kot izreden sogovornik in odličen poznavalec sveta fantastike. Njegova zasluga za popularizacijo znanstvene fantastike in fantasyja je neizmerna in skupaj s še nekoliko entuziasti je skozi trdo delo vzpostavil temelje tega žanra.

1959 (>1)

Glejte me, hodim!

1961 (>3)

Zdaj sem pravi frajer!

1963 (~5)

Morski fantič

1964 (~6)

Znam brati, pa še nisem šel v šolo.

1975 (~17)

Iščem prvo ljubezen

1977 (~19)

Novopečeni gradbinec

1988 (~30)

Poročen - še malo, pa bom ata!

1992 (~34)

Ata, mož, vodja gradbišč

2001 (~43)

Samostojni podjetnik

2011 (~53)

Založnik, oblikovalec

2014 (>56)

Nagrajenec, znan pisatelj

2020 (<62)

Leto korone, frizerji ne delajo

   Ime mi je ANDREJ. Vedno me je zanimalo, kaj to ime pomeni in od kod izvira. Ime ima izvor v grščini in je oblike ANDROS. To pomeni moški, mož, samec človeške vrste. Iskal sem še različice imena v različnih jezikih. Doslej sem našel nekaj "prevodov" in "zapisov" mojega imena in jih razvrstil v tabelo spodaj. Seveda je ta nepopolna in v nekaterih primerih temelji tudi na ne dovolj trdnih predpostavkah.
Praznovanje goda ali imendneva za moje ime je 30. november.
Statistika iz leta 2011 pravi, da je v Sloveniji 18.088 moških z imenom ANDREJ, kar predstavlja 1,90% od vsega prebivalstva. Med vsemi moškimi imeni je ime ANDREJ po pogostosti uvrščeno na 6. mesto.

   Pišem se IVANUŠA, kar bi po nekaterih razlagah dejansko pomenilo Ivanov potomec (sin). Ker je bilo verjetno kar nekaj Ivanovih sinov, domnevam, da si mogoče vsi IVANUŠA nismo v sorodu. Statistika pravi, da je število oseb s priimkom IVANUŠA 472. Med vsemi priimki je priimek IVANUŠA po pogostnosti uvrščen na 678. mesto. Največ oseb s tem priimkov je v Podravski (55,1%) in v Pomurski statistični regiji (15,5%). Torej predvidevam, da priimek izvira iz SV dela Slovenije. Je pa priimek pogost tudi na Hrvaškem, predvsem v Međimurju.
   Kombinacija imena in priimka ANDREJ IVANUŠA se v Sloveniji med moškimi pojavlja 7-krat. Zaradi zamenjave z nekim drugim Andrejem Ivanuša sem že tudi doživel neprijetnosti. Tako vam polagam na srce, da se res prepričate, če imate opravka s "pravim" Andrejem Ivanuša.

Genski zapis haplogrupa E3b (M35)

Mapa selitev človeške vrste po svetu

Društvo ter revija National Geographic in dr. Spencer Wells sta pred leti začela The Genographic Project. Zastavila sta si vprašanje, če je mogoče na podlagi analize genetske strukture človeške DNA ugotoviti, kako je človeštvo povezano med seboj, od kod prihaja, kdo je skupni prednik in kako smo povezani s sedaj živečimi primati.
   Genetiki že dolgo časa vedo, da geni občasno doživijo določeno mutacijo, ki se potem prenaša iz starša na potomca, tako po ženski kot tudi po moški liniji. Z analizo teh genskih mutacij, imenovanih označevalci, je mogoče ugotoviti, kako so človeške skupine povezane med seboj in kako se je človeška vrsta širila čez kontinente. Te skupine imajo enake genske značilnosti in te imenujemo haplogrupe. Ločiti moramo ženske X kromosome in moške Y kromosome, saj vsaka linija pripoveduje svojo lastno zgodbo.

SKUPNA STARŠA VSEGA SODOBNEGA ČLOVEŠTVA STA ŽIVELA PRED 70.000 LETI
   Do sedaj narejene raziskave kažejo, da imamo vsi sedaj živeči ljudje skupna starša, ki sta pred 70.000 leti živela v vzhodni Afriki. V nekaj več kot 2000 generacijah je sodoben človeški rod (Homo sapiens sapiens) zavzel ves planet. Človeška vrsta je seveda starejša, saj so se Hominidi (človeški sesalci) pojavili pred okrog 7 milijoni let. Podvrsta Homo sapiens se pojavi pred kakšnimi 200.000 leti. V obdobju pred 70.000 leti pride do kataklizme svetovnih razmer (veleizbruh vulkana na Indoneziji, danes vulkansko jezero Tobe), ki skoraj v celoti zdesetka sodobnega človeka.
   Preiskava je za vsakega posameznika zelo enostavna in popolnoma neboleča. S paličico ovito z vato in namočeno v posebno tekočino vzamemo vzorec iz ustne votline na notranji strani ličnice. Iz celic ustne sluznice se s posebnimi metodami določi »vrsta« genskih značilnosti ali haplogrupa. Pri ženskah je mogoče preiskovati le ženske prednike, saj imajo žene dva enaka kromosoma XX. Pri moških je mogoče določiti prednike po ženski in po moški liniji, saj imajo moški kromosoma XY.
   Tako sem se v začetku leta 2007 pridružil raziskavi in v aprilu tega leta prejel poročilo o rezultatih preiskave mojega genetskega materiala po Y-kromosomu (moška linija prednikov). Moj genski zapis je del haplogrupe E3b.
   Dosedanje raziskave kažejo, da se je ta genska skupina pojavila pred okoli 50.000 leti na Etiopskem višavju. Prvi skupni označevalec M168 genske skupine E3b se je pojavil prav v tem obdobju. Pomeni prvo gensko razliko od osnovne skupine in je prvi skupni označevalec vseh Neafričanov. Potem so se pojavili še drugi genski označevalci, ki omogočajo sledenje poti mojih prednikov. Ti so M168 > YAP > M96 > M35.

OZNAČEVALECV M168, ČAS PRED 50.000 LETI
   Pripadniki te genske skupine so živeli na področju severovzhodne Afrike v območju Rift Valley (današnja Etiopija, Kenija, Tanzanija). To je bilo obdobje velikih sprememb in je pomenilo vmesno toplo obdobje med dvema ledenima dobama. Morska gladina je precej narasla in je povzročila, da je Sredozemsko morje prebilo ozko pregrado pri Dardanelah in zalilo nižje ležeče zaprto sladko jezero, današnje Črno morje. Katastrofa velikanskih razmer je pustila sledove v mitologijah vseh narodov tega področja in postala osnova za biblijsko zgodbo o Noetu.
   V tem obdobju se je v Afriki dvignila temperatura in povečala se je vlažnost. Ocenjeno je, da je človeštvo takrat štelo okrog 10.000 ljudi. Moji predniki so v tem času uporabljali kamnita orodja, pojavljajo se prve sledi umetnosti in višje organizacije človeških skupin. Vse to je povezano tudi z razvojem kompleksnejšega govora. Sahara je postala gostoljubnejša in proti severu in zahodu so se pričele širiti nove savane. Na ta nova prostranstva se je selilo vedno več živali. Lovci so se selili počasi za njimi.
   Tako so moji predniki počasi zapustili Etiopsko višavje in se namenili čez saharske savane zahodno od Nila proti severu.

OZNAČEVALEC YAP, ČAS PRED 50.000 LETI
   V podsaharski Afriki je še danes veliko ljudi, ki nosijo ta genski označevalec. Plodne saharske savane in obilje živali so omogočale hiter razvoj človeške vrste. Tukaj se je zgodila posebna mutacija genskega materiala, ki nastane pri delitvi celic. Označevalec YAP se je kmalu razdelil na dva dela. Prvi označevalec je M174 in pripadniki te skupine so nadaljevale pot čez Rdeče morje proti Aziji. Drugi označevalec je M96 in pripadniki te skupine so se selili na sever, verjetno ob Nilu.

OZNAČEVALEC M96, ČAS PRED 40.000 LETI - ODHOD IZ AFRIKE
   Pripadniki z označevalcem M174 so nosilci haplogrupe D, ki je prisotna predvsem v Aziji. Pripadniki z označevalcem M96 so nosilci haplogrupe E, ki v glavnem označuje sredozemska ljudstva.
   Toplo medledeno obdobje se je končalo in pričela se je suha ledena doba. Človeštvo je takrat štelo nekaj deset tisoč ljudi. To je pričetek stare kamene dobe (zgodnji paleolitik). Znano je, da sta bili iz Afrike dve veliki selitvi. Prva je bila pred 60.000 leti ob obalah Indijskega ocena, ki je pripeljala človeštvo vse do Avstralije. Druga je bila pred 50.000 leti in je potekala iz podsaharske Afrike proti severu, verjetno je sledila toku reke Nil. Ker se je klima spremenila, je postajala Sahara vse bolj negostoljubno področje. Plemena podsaharske Afrike so se pričela seliti. Velika skupina, nosilci označevalca M89, imenujejo jo Srednje-vzhodni klan, se je odločila za selitev preko Sinaja. Danes je 90 do 95 odstotkov vseh Neafričanov nosilcev tega označevalca. Manjša skupina mojih prednikov z označevalcem M96 pa je raje izbrala obale Sredozemskega morja.

OZNAČEVALEC M35, ČAS PRED 20.000 LETI - NEOLITSKI KMETOVALCI
   Ledena doba je v polnem zamahu. Človeštvo je naraslo na nekaj 100.000 pripadnikov. Začela se je mlajša kamena doba (pozni paleolitik - neolitik). Moj prednik, ki je doživel mutacijo M35, je bil rojen pred 20.000 leti nekje na Bližnjem vzhodu. Bil je pripadnik prvih neolitskih kmetovalcev. Ta ljudstva so širila kulturo kmetovanja iz Bližnjega vzhoda v Mediteran.
   Pred 10.000 leti se je klima spet pričela spreminjati in se ogrevati. Podnebje je postalo primernejše za kmetovanje. Vse to je pripomoglo k neolitski revoluciji, ko se je človeštvo spremenilo iz nomadsko-lovske civilizacije v kmetijsko civilizacijo s stalnimi naselbinami. Pred 8.000 leti je populacija hitro rasla. Iz majhnih plemen in vasi, ki so štele 30 do 50 pripadnikov, so se oblikovale večje naselbine. Razvija se trgovina, pisave, koledarji, prva mesta in države. Najbolj neposreden dokaz o mojih prednikih je neolitsko najdišče v eni izmed jam v današnji Grčiji. Analiza DNK v kosteh prebivalcev te votline, stare preko 6.000 let, pokaže na označevalec M35. Torej bi lahko rekel, da so tam živeli moji daljni predniki pred okrog 6.000 leti.

HAPLOGRUPA E3b
  Ta genetska skupina je najbolj zastopana v današnjih Mediteranskih ljudstvih. 10% vseh moških v Španiji pripada tej skupini. Tudi 12% Italijanov v severni Italiji, 13% moških v centralni in južni Italiji ter 20% moških na Siciliji. V Grčiji je nosilcev te skupine skoraj 30% vseh moških. Še več, 75% vseh moških v severni Afriki nosi ta gen. Tudi 10% vseh Evropejcev spada sem, na primer 4% na Irskem, 5% v Angliji, 7% na Madžarskem, 9% na Poljskem, itd. Tudi 25% vseh Židov nosi ta gen. Pripadnikov te haplogrupe pa skoraj ni mogoče najti v Indiji in na Daljnem vzhodu. Vsekakor je še vedno velika praznina v obdobju zadnjih 6.000 let. Obdelanih je premalo genskih vzorcev, da bi bilo mogoče natančneje določiti pot mojih prednikov iz grške jame vse do Maribora.