|
Izpod sinjega neba je zlata ptica priletela,
zlata ptica pisana, v kljunu nekaj je nosila,
v kljunu drobno je zdravilno jabolko imela.
Sedla kraj Doreje je, v usta ji ga položila.
Čez dolgo časa le zakašljalo mrtvo je dekle,
prsa ji zaplajo, trudna odpre oči, dihati začne.
V čudu, misli motne, zazre se v zlate ptice krila.
(Kitica 76 iz pesnitve Vilindar,
©
Andrej Ivanuša)
|
