Avtor: Meteor dne 08.mar.2008, 15:47
(forum na vesolje.net)

So knjige, ob katerih lahko razpredaš na dolgo in široko in so knjige, ob katerih obmolkneš. Vilindar je te vrste, pesmi, ki ti sežejo v dušo, podobe, na katerih si odpočiješ oči in se napolniš z energijo, z ljubeznijo, ki drsi pred očmi in prehaja vate. Kajti to je knjiga, pri kateri čutiš ljubezen, strast, s katero je avtor ustvarjal.

Knjiga je cukrček, ki ga je potrebno prebrati. Obvezno!

Avtor: MiiR dne 10.apr.2008, 07:26 in 18.apr.2008 11:15 (forum na prizma.si)

Avtor: Boki dne 18.apr.2008 v e-pismu

Recenzija v reviji NESKONČNOST

Oni dan sem dobil v roke prikupno oblikovano knjigo z zagonetnim naslovom Vilindar. Delo je izšlo pri Založniškem ateljeju Blodnjak. Gre za knjigico z debelimi platnicami, okrašeno z luštno pravljično ilustracijo. Najprej sem bil prijetno presenečen spričo ilustracij. Resnično ljubko delo Denisa Polanca. Stvarčice je narisal s krednim svinčnikom na A3 liste (ja, še se najde kdo, ki ne riše s pomočjo računalnika). Takoj se vidi razlika. Na avtorjevi spletni strani lahko naročite tudi plakat. ki je vreden vsakega centa. Vsaka stran knjige je res lepo oblikovana in je paša za oči. No, vrnimo se h knjigi. Avtor nam najprej postreže z nujnim uvodom v slovensko mitologijo. Lepo nam razloži, kaj je babje pšeno, jaga baba, Kresnik, kaj pomeni lipa, ipd. Vse to je nujno za glavno jed, ki je obenem tudi sladica - pesnitev. Ja, prav ste prebrali. gre za fantazijsko pripoved v verzih. Ves čas se drži rime A-B-A-B-C-C-B. Število sedem ni naključno, saj gre vendar za delo, tesno povezano z mitologijo. O vsebini niti ne bi razpredal. Gre za junaka, ki želi priti iz točke A v točko B, legendarno vilinsko mesto Vilindar. Vmes se mu na tej poti pridruži dobrodušen ajd (veliko telo in počasna pamet). Fantazija seveda ne more brez dežurnega zlobneža. Ta ima v ognju celoten repertoar fantazijske zlobe. Hudobec s svojimi pomagači uporablja prevare in zavajanja in tako skuša junaka. Nadalje imamo še prikaz nesebične ljubezni in žrtvovanja, pa tudi zdravilno jabolko in za konec še povratek domov. Če bi to bilo napisano v klasični obliki, bi porekel - spodobno, a klasično. Res je, samo okostje zgodbe ni neka blazna inovacija. Ampak sladkost tega literarnega zalogaja leži nekje drugje. Najprej moram izpostaviti že omenjeno izvedbo.

Komu bi priporočil branje? Same platnice knjige bodo mogoče koga zmotno prepričale, da gre za otroško pravljico. Toda ne! Knjiga je odrasla fantazija s odraslim jezikom, a pravljično izvedbo, ki v nas obudi uspavanega otroka. Če v vas ta knjiga nevzbudi nobenih občutkov, tiste otroške radovednosti in neposrednega vživetja v pravljično avanturo, potem ste že predolgto odrasli ali pa ste radovednega in nedolžnega otroka v sebi že davno tega zatrli. Naj na vas posije pecikožec, sprehodite se skozi prelestno tokavo in se ubranite ventave samovoljnega napuha.

Skratka, izvlecite čarnimeč in se podajte na fantastično potovanje v Vilindar. ne bom vam žal!Vas zanima, zakaj nisem o tej knjigi napisal kaj več? O tej knjigi ni moč pisati, treba jo je prebrati in zlasti osebno doživeti. Koliko knjig ste v zadnjem času doživeli, ne zgolj prebrali? Aha, se mi je zdelo...

Ravne na Koroškem

Na precej umirjen sobotni večer, se je v dvorani kluba Kompleks odvijal Mitološki večer, ki so ga za obiskovalce pripravili člani Društva ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije Prizma. Na programu so bile štiri predstavitve, a je predstavitev Špele Šalamon o Jedijih – vitezih luči in teme, zaradi bolezni žal odpadla. Če že Petru Dobaju in predsednici društva Prizma, Tanji Cvitko, ni uspelo popolnoma navdušiti dobro obiskanega dogodka, pa je zagotovo na vseh pustil izjemen pečat tretji govornik, Andrej Ivanuša, tako z vsebino kot tudi z retorično spretnostjo.

***

Kot tretji, zadnji in tudi kot vrhunec večera je besedo dobil pisatelj Andrej Ivanuša, ki se je v  predstavitvi posvetil predvsem slovenski mitologiji. Andrej Ivanuša je človek mnogih talentov, predvsem pa odličen retorik, ki pripravi poslušalca, da njegove besede posluša pozorno in z zanimanjem. Med drugimi je pred kratkim izdal tudi svojo pripovedko v verzih, z naslovom Vilindar, ki svojo vsebino v veliki meri črpa ravno iz slovenske mitologije. V predstavitvi je najprej navedel nekaj običajev in vraž, ki jim dandanes mnogi ne poznajo več pomena (npr. zakaj trkamo na vrata), ter jih razložil. Spregovoril je tudi o težkem ločevanju in razpoznavaju tega, kaj je avtohton slovenski mit in kaj ne. Nadalje smo slišali o tem, kako bi naj bil ustvarjen svet po slovenski mitologiji, ki govori o tem, da se je bog Svetovid potopil v morje in za nohtom prinesel nekaj peska na površje in iz tega peska je nastala zemlja.

Skratka, lahko rečemo, da je Andrej Ivanuša s svojo predstavitvijo kar malce zasenčil svoja mlajša kolega, s čimer nočemo reči, da sta bila njegova predhodnika slaba, temveč to, da je Ivanuša zares izjemno opravil svoje delo. Temu je pričalo tudi kar nekaj vprašanj s strani občinstva, na katera je Andrej, kot velik poznavalec in zanesenjak nad slovensko mitologijo, z veseljem in tehtno odgovoril. ***

Radio Slovenija je v nočni oddaji v živo od polnoči do dveh zjutraj gostil avtorja in Tanjo Cvitko iz kluba Prizma. Pogovarjali smo se o mitologijah, fantastiki in znanstveni fantastiki. Predstavljen je bil tudi Vilindar.

Začuda me ni motilo, ker sem več kot dve uri preždela na trdem lesu, ker mi je pihalo pod noge in ker je bila že pozna ura. Andrej Ivanuša je razgrel občinstvo. Bilo je to eno redkih predavanj, ko se ljudje med njim sproščeno krohotajo, ko si želijo izvedeti od predavatelja nekaj res novega, ko ga sprašujejo za pravilnost svojih razlag o mitologiji. In to, posebej poudarjam, mladi ljudje! Ivanuša je pač sijajen predavatelj, ki ve, kako je treba animirati občinstvo. In če ga še niste poslušali, lahko zgolj rečem, žal ste veliko zamudili!

O čem vse je tekla beseda? O slovenskih mitoloških bitjih. o slovenskem "Olimpu", to je kristalni gori, kjer izvira čudežni studenec življenja in kjer raste mistično drevo, ki podpira nebo (očitno še vedno služi svojemu namenu). Pogovarjali smo se o vražah. o pikapolonicah, trkanju na les, zakaj Črtomiru ne smemo reči Črt (nikakor ne, posebej opozarjam!). Kako je potrebno ravnati, če te ponoči obišče mora. Kam se pljuva in kam se nikakor ne pljuva. Resnično izjemno predavanje, ki bi ga lahko poslušali do jutra, se pogovarjali, režali in razpredali o teorijah takšnih in drugačnih... Kaj naj rečem drugega, kakor kapo dol pred Ivanušo!

Več o tem na blogu DANGOBER Mare R. Sirako

V majhni mestni knjižnici Šoštanj (knjižnica je PE knjižnice Velenje) je bilo zasedenih 15 stolov z zelo angažiranimi poslušalci. Znova smo se spustili v čudoviti svet slovenske mitologije.

Več o tem na straneh knjižnice.