|
Stvarjenje
Ničesar ni bilo, ko bog Svetovid, Sonce in Morje.
Sonce je pripekalo. Bog se je ugrel in se potopil,
da se v Morju skoplje. Ko se je spet vzdignil, mu je
ostalo za nohtom zrno peska. Zrno je izpadlo ter
ostalo na površini, kajti na začetku je vse tam
ostalo, kamor je padlo. To zrno je naša Zemlja,
morsko dno je njena domovina.
Po
stvarjenju je Bog opazil, da Zemlja potrebuje oporo,
ko je obležala na površini Morja. Poslal je ribo
Faroniko, ki si je Zemljo oprtala na hrbet. Ko se
riba v Morju premakne, se Zemlja strese in to je
potres. Ko se bo riba potopila, bo povzročila konec
sveta.
Svetovid s pogledi (vidom) ustvari svet
Tako
spočetka ni bilo na Zemlji ničesar, razen bog
Svetovid. In Svetovid je sanjal in spal. Od vekomaj
mu je ta sen trajal. Pa je bilo usojeno, da se je
zbudil. Zbudil se je iz sna in se ogledoval in vsak
pogled se mu je spremenil v zvezdo. Bog se je
začudil in začel potovati, da si ogleda, kaj je z
očmi ustvaril. Potuje in potuje, pa nikjer ne konca
ne kraja. Pa se je že bil utrudil, pot (znoj) mu je
na čelo stopil. Na zemljo mu pade kaplja potu,
kaplja oživi in to je bil prvi človek.
Svetovid biva med ljudmi
Zemlja je bila tistikrat pusta, vse sama skala.
Rodila ni nič, pa tudi ni trebalo, da bi rodila kaj
za živež. Med ljudmi je stanoval bog Svetovid sam z
duhom in truplom in jih hranil z nebeško mano. Ali
ljudje so bili nesrečni, ker so se bali božje
mogočnosti in bleščobe. Od vednega trepeta niso
mogli v slasti ne jesti, ne piti, nikdar se po svoji
volji kratkočasiti. Bogu so se ljudje zasmilili.
Ločil se je od svojega trupla in se preselil v
nebesa. Truplo mu je na zemlji zgnilo in se
spremenilo v rodovitno prst. V božji prsti so si
iskali ljudje sami svojega živeža in niso več
potrebovali nebeške mane. In šele zdaj so se začeli
veseliti svojega življenja in bili so srečni.
Prevzetni ljudje in polbog Kurent
Srečni ljudje pa so se prevzeli. Sprva so bili
dobri, potem pa so se pokvarili in postali hudobni.
Duhovi so tedaj sklenili svet pokončati. Silno je
začelo deževati in zemljo je visoko zalila voda. Vsi
so poginili, le eden je na visokem hribu zagledal
visoko vinsko trto. Splezal je nanjo. To je videl
Kurent. Silno se je razveselil, da je človek izbral
njemu posvečeno trto. Usmilil se ga je in voda je
pričela odtekati in zemlja se je osušila. Rešeni je
moral kurentu obljubiti zase in za svoje potomce, da
bo vedno gojil, častil in užival sad vinske trte.
Svetovid rodi božje otroke
Potem,
ko stari bog Svetovid zapusti Zemljo, se združi z
demonskim bitjem Matoho in rodijo se jima trije
otroci. To so Kresnik, Nora in Potoglav.
Kresnik je zlatolasi in zlatoroki sin nebeškega
vladarja Svetovida, nebeški kraljevič. Devet let ga
ni mogla poviti njegova mati, dokler je ni
blagoslovil soprog, ki je bil tako dolgo v oblasti
čarodejke. Je glavni bog gromovnik, dela strele in
grom. Po nebu potuje v zlati kočiji s konjsko
vprego. Njegova orožja so strela, kij, sekira,
kladivo, meč. Povezan je s soncem in ognjem. Je
dobri bog, ki skrbi za svojo posest in se lahko
spreminja v različne živali, osebe in predmete.
Ljudem se večinoma prikaže v obliki velikega belega
bika ali kakšne druge velike bele živali. Kresnik je
kovač in učitelj ljudi kovaških veščin. S kladivom
razbije kamniti obok in utre pot na zemljo svetlobi
in dežju. Prebiva v deveti deželi, palačo ima na
kristalni (stekleni) gori. Na gori pase čredo ali
lovi divje živali. Njegov pomočnik je pes, ki ima
štiri oči in pazi na prehod v deželo mrtvih. Ima
podložna višja bitja, ki se imenujejo Kresniki ali
Štrige. Ker goni (preganja) Vedomce, je tudi
Vedegonja.
Potoglav je Kresnikov brat in njegov nasprotnik
ter Vedomec. Potoglav (Črt, Trdoglav, Trot, Triglav,
Vala ali Vrtr = zakrivalec, zastiralec) je najmlajši
sin vrhovnega vladarja Svetovida. Potoglav se
zaljubi v sestro Norejo in jo ugrabi. To naredi tudi
zato, ker je Kresnik prvorojenec in mu želi
nagajati. Kresnik se spopade s Potoglavom, ki ima
obliko kače. Med bojem se spreminjata v različne
živali. Boj poteka na gori, v zraku ali pod zemljo.
Ko Kresnik premaga rivala, pada blagodejen dež in
potem nekaj let zemlja obilno rodi, raste zlata
pšenica. To je bilo na kresni dan, zato se v spomin
prižge kres in ljudje se polivajo z vodo. Na koncu
se poroči s sestro Noro. Duše pravičnih pokojnih so
vpletene v boj z demoni in udeležene pri kozmičnih
in meteoroloških pojavih.
Potoglav je tudi Vedomec (Veda) ali Vidovin. Vedomec
je tisto bitje, ki vidi ali ve, kaj se dogaja na
svetu, na zemlji, pod zemljo in nad njo. Njegovi
služabniki, demoni ali Črti, so vedomci (vidovini)
ali vedomke (vidovine). Vedomci se ljudem
prikazujejo v obliki črne ptice ali zmaja (zmajskega
človeka). Potoglav živi pod vodo (ali zemljo), v
deželi, kjer vladajo demoni. Demonov grad je znotraj
zlat, zunaj ga pokriva mah. Je pod vodo ali pod
zemljo. Stari pekel je onstran tekoče vode, torej
vodni pekel, močvirje! Ta dežela je gluha, brez zvoka. Če si
človek želi dobro, mora molčati tam.
Vedomec je prvenstveno gorski demon. Variante so še:
vidovin, vidovina, vedovec, vedjamec, vedavk,
vedaunc, medovec, bedanec, vedaveze, svičori, veše,
itd. Predstavlja se jih kot premikajoče luči, ki
žarijo v mraku. Podnevi jih vidimo kot zelo črne in
grozeče oblake na nebu ali kot gosto belo, pa tudi
črno meglo. Pravzaprav se skrivajo v teh naravnih
pojavih. Pojavljajo se v obliki pol človeka in pol
ptice s krili namesto rok. Od tu je Vandot v Kekcu
povzel Bedanaca in Pehtro (vehtra baba).
Nora (Noreja, Deva, Vesina, Alenčica, Zora,
Marjetica) je prvorojenka nebeškega vladarja
Svetovida. Je boginja življenja, rasti, rojstva,
plodnosti.
Božji
otroci
Kresnik in Nora imata veliko otrok, božanstev, ki
stopajo v stik z ljudmi. Nekateri so dobri, drugi pa
slabi. Nekaj imen:
-
Vesnik in Vesna (obilje in plodnost)
/Vesna = Lada, Lelika/,
Vesna je tudi glasnica boginje Nore;
-
Jarnik in Deva (poletno jarko sonce,
suša, jalovost);
-
Netek, kurilec, nosilec ognja;
-
Jutrman (jutranji Zornik), žena
Zora, jutranja zora;
-
Zarika, Zarja, večerna zarja;
-
Kurent, Korant, mesečev bog;
-
Torklja, narava v zimskem času;
-
Mokoška, poplava, močvara;
-
Veles, šepav starec, šepav sivi volk, bog
smrti in podzemlja, goni volkove.
Potoglavu so podložna višja bitja, ki so
nenaklonjena človeku. Mednje sodijo duše nekrščenih
otrok, čarovniki, čarovnice, volkodlaki, vampirji in
velikani. Vidiš jih ponoči kot hitro gibajoče se
luči. Zračni vrtinec ustvari Vidovina, prav tako
nenaden, močen piš. Če hočeš preprečiti vihar, moraš
Vedomcu dati darilo, največkrat majhen hlebček
kruha, razlomljen na 4 dele = strani neba. Vedomec
ima ptičja krila s katerimi dela veter. Pero pa je
čudežno in kdor ga ima v lasti, dobi bogato in
plodno letino. Torej pol človek in pol črna ptica.
Izredno so hitri, hitrejši od vetra tudi, ko tečejo.
Med
demoni je znana Pehtra, ki je Vidovina. Je
voditeljica pokojnikov, predvsem otroških duš. Je
prinašalka dežja in snega (babjega pšena). Po hribih
hodi z zlato ročko v rokah in seje sneg.
Krivopjete so ženske z dolgimi zelenimi lasmi,
nazaj obrnjenimi stopali in dlanmi. Bivale so v
votlinah na vrhu gora, ljudi opozarjale na nevihte
in točo, kradle otroke in jih pojedle. Na vrhu gora
lahko človek okamni, kar povzroči urok čarovnice.
Kristalna gora, bivališče bogov
Bivališče bogov, kristalna gora
V našem polji zlata jablan,
pod jablanko zlata miza,
okol' mize zlati stoli,
na njih Kresnik sedi tan.
Bivališče Kresnika je svetovna gora ali kristalna
(zlata, steklena) gora. Na vrhu gore raste mitično
svetovno drevo. To je lipa z belim lubjem. Ima vsaj
dva vrha, pa tudi tri, sedem, devet ali dvanajst.
Drevo povezuje tridelni svet, s koreninami
podzemlje, z deblom svet (Zemljo) in z vejami nebo.
Na gori raste sadovnjak z zdravilnimi jablanami in
hruškami. Pod drevesom je vodnjak z živo vodo,
vodnjak nesmrtnosti. Bele kače s kronami na glavi
čuvajo vodnjak. Iz njega izvira mitična reka, ki
trikrat opaše svetovno goro in preprečuje dostop do
nje. Še dalje so neprehodne goščave in visoke, strme
gore, kar vse preprečuje dohod do kristalnega
bivališča. Preden prideš na goro, hodiš skozi tri
stopnje: baker, srebro in zlato.
Kristalna gora je središče sveta, sedež bogov in
bivališče duš izjemnih ljudi, ki jih bogovi povabijo
k sebi. Z njimi potem skupaj odločajo o usodah živih
ljudi. V slovenski mitologiji je smrt Bela žena, ki
te tiho povabi s seboj.
Velikani
Na začetku, pred prihodom ljudi, so na svetu živeli
velikani (ajdi). Živijo v hribih (stramorji) na
planinskih pašnikih ali v dolinah (vodani). Kljub
svoji ogromni telesni moči niso sovražni ljudem. So
bolj počasi misleči in zato so pravljice o njih
smešne. Ohranili so nekaj starega znanja, ki je
ljudem nedostopno. Svetovali so, kako se je potrebno
lotiti nekaterih del. Stari ajd pouči svojo hčerko,
ki mu prinese pokazati ljudi-orače: »To so ljudje,
zarod, ki bo ostal, mi bomo pa vsi pomrli.«
Desetnica in deseti brat
Deseti otrok – deseti brat ali desetnica (popolna
slovenska posebnost), mora v svet in obsojena na
popotovanje in prosjačenje. Vrne se lahko najprej po
sedmih letih. Ne nek način je tudi ona, kot
najmlajša izmed desetih sester pomočnica smrti
(legenda iz vzhodnega Pohorja). Če je deset sinov,
nobene hčere vmes, gre deseti brat sam od doma po
svoji volji.
Posebnost – po slovenskem dednem pravu, podeduje vse
najmlajši sin (ima prednost)!
Deseti
brati in desetnice imajo čudežne moči – sposobnost
zdravljenja bolezni, jasnovidnost, moč, da zaščitijo
družino ali vas pred volkodlaki in čarovnicami.
Rojstvo
Rojenice - vile, podeljevalke človeških
lastnosti (pogum, moč, bister um, ipd.)
Sojenice - vile, prerokovalke usode človeku ob
njegovem rojstvu
Zeleni Jurij
Vsako leto spleza iz podzemlja in prinese novo
življenje. A je tudi povezan z gnitjem in smrtjo.
Nekatera drevesa so sveta in jih naseljujejo duhovi
(v duplini, notranji votlini). Beseda »zdravje«
prihaja od ali z drevja, saj so imela sveta drevesa
zdravilno moč (korenine, lubje, listje, plodovi).
Indija (Vindija) Koromandija ali deveta dežela
To je dežela, kjer nikoli ne sejejo, pa vsako leto
trikrat žanjejo. Nikoli dež ne gre, a zjutraj jo
pokriva blagodejna rosa. Tam nikoli ni nič mraza.
Ljudje so dobri in brez hudobije.
Pikapolonica
je posrednica med ljudmi in bogovi.
|
