Izza Neptuna je drug "svet". V njem kroži množica malih planetov, ki jih šele spoznavamo. Ker je bil edini znan dolgo časa, smo Pluton imeli za deveti planet našega Osončja. A sedaj vemo, da je to samo eden izmed množice ledenih planetov, ki krožijo znotraj Kuperjevega pasu.

Slika Plutona skozi HST (Hubble Space Telescope)

MALI PLANETI
Na vrh strani
Slika prikazuje velikost nekaterih malih planetov v primerjavi s Plutonom in Zemljo. Mali planeti na njej so prikazani kot umetniške upodobitve na osnovi predpostavk astronomov. O nekaterih bomo izvedeli več po letu 2015, ko bo na to območje prispela sonda New Horizons.


 
Po odkritju Plutona so mnogi menili, da je ta planet nenavaden. Izza štirih plinskih gigantov so odkrili kamnat in leden planet, ki je imel ob nenavadno, bolj eliptično krožnico. Zatem so odkrili, da ima spremljevalca, ki je zelo velik. A prava revolucija je nastala, ko so še dalje stran od Sonca odkrili pravo množico skoraj tako velikih planetov, kot je Pluton. Poleg tega so podobne sestave in njihove krožnice so podobne Plutonovi. Nastala je potreba po preureditvi klasifikacije nebesnih teles. Grozilo je namreč dejstvo, da ima naš sončni sistem več kakor deset planetov, pravzaprav nekaj sto.

Mednarodna astronomska zveza (IAU=International Astronomical Union) je 24.avgusta 2006 na kongresu v Pragi na novo postavila klasifikacijo nebesnih teles v našem osončju. Tako so določili, da je planet vsako nebesno telo, ki je okroglo in kroži okrog Sonca. Pri tem so določili, da je planetov osem, od tega štirje kamnati (Merkur, Venera, Zemlja in Mars) ter štirje plinasti (Jupiter, Saturn, Uran in Neptun). Vsa ostala okrogla nebesna telesa pa so uvrstili med male planete (dwarf planets). Nebesno telo postane okroglo šele, ko je dovolj veliko in ga gravitacijska privlačnost oblikuje v bolj ali manj natančno kroglo.

Tako je med male planete zašel Pluton s svojo luno-dvojčkom Haron. Priključil se mu je tudi Ceres, ki je veljal doslej za asteroid, ker se je nahajal v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. A ker je okrogel, je sedaj "napredoval" med male planete. K njim prištevajo vsa okrogla nebesna telesa, ki so jih našli izza Neptuna v t.i. Kujperjevem pasu.

Do danes so odkrili eno nebesno telo, ki ima večji premer od Plutona, to je Eris (v začetku imenovan Xena). Pri sedaj veljavni klasifikaciji bo nastal problem, če bodo v tem področju odkrili bistveno večji mali planet. Potem bomo verjetno znova morali postaviti pravila o poimenovanju.
  

V tem trenutku IAU priznava samo tri male planete: Ceres, Pluton/Haron in Eris. Vsi ostali čakajo na uradno potrditev, ki je povezana z novimi in bolj natančnimi opazovanji. Njihova imena niso uradna, večinoma so tako ali tako označena z letom odkritja in kraticami po sistemu klasifikacije malih planetov.

CERES
Ceres astronomi označujejo z 1 Ceres. To je zato, ker je bil prvo odkrito manjše nebesno telo. Leta 1901 ga je odkril Giuseppe Piazzi. Nahaja se znotraj asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom. Poimenovan je po rimski boginji rastja, žetve in materinske ljubezni. Njegov premer meri 933 km. V asteroidnem pasu je največje telo in zavzema kar 1/3 mase vseh asteroidov v njem. Septembra 2007 so proti Ceresu in Vesti (drugi največji objekt v asteroidnem pasu) poslali raziskovalno sondo Dawn (Zora).
Več o njem na strani ASTEROIDI.

ORCUS
90482 Orcus (začasna oznaka 2004 DW) so odkrili Michael Brown, Chad Trujillo in David Rabinowitz februarja 2004. Je t.i. plutino (objekt v orbitalni resonanci 2:3 z Neptunom). Tudi Orcus potrebuje za eno obkroženje 247 let, podobno kot Pluton. Njegova orbita je nagnjena nad ekliptiko kot Plutonova, le v nasprotni smeri.

IXION, HUYA in VARUNA
Ixion je velik podobno kot Ceres, Huya in Varuna pa sta manjši. Prva dva sta oddaljena sta več kot 39 AE od Sonca. Njuna krožnica je približno enako oddaljena kot od Plutona. Varuna pa je še dalje na 42,90 AE. Slika prikazuje verjetni izgled Varune.

QUAUAR
Junija 2002 sta Trujillo in Brown iz Caltecha v Pasadeni, ZDA odkrila velik objekt v Kuiperjevem pasu, ki je bil okrogel in je imel polovico premera Plutona (1.290 km). Tako je to prvi odkrit predstavnik malih planetov izza Plutona. Njegova krožnica je skoraj okrogla in se križa z bolj eliptično krožnico Plutona. Njegova sestava je podobna sestavi drugih malih planetov - kamnat in leden.

ERIS
Ob odkritju septembra 2003 so ga poimenovali 2003 UB313. Odkrili so ga Michael Brown, Chad Trujillo in David Rabinowitz, člani observatorija Palomar, ki aktivno iščejo male planete izza Neptuna v Kujperjevem pasu. Predvideli so, da bi nov mali planet poimenovali Xena (satelit pa Gabrielle), a mednarodna astronomska zveza (IAU) je odločila, da dobi ime Eris, njegova luna pa je dobila ime Dysnomia. Prav odkritje lune je pripomoglo, da so lahko natančno določili velikost Erisa. Izkazalo se je, da je njegova velikost za 27% večja od Plutona. Njegov premer je za 100 km večji (Eris 2.400 km, Pluton 2.300 km). Je 3x bolj oddaljen od Sonca kot Pluton in za pot okoli Sonca porabi dvakrat več časa, torej okrog 560 let. Njegova orbita je še enkrat bolj eliptična kot Plutonova in je sorazmerje med večjo in manjšo eliptično osjo 2,6 (najbližje Soncu 38 AU, najbolj oddaljen 96 AU). Glede na raven ekliptike je nagnjena za 44 stopinj. Njegova sestava je verjetno podobna Plutonu, zmes kamnitega in ledenega materiala.

SEDNA
Je najbolj oddaljeno večje nebesno telo (velika je skoraj toliko kot Pluton), saj je 486 AE vstran. Drugi najbolj oddaljen je "samo" 89,73 AE stran (2005 RM43). Poleg tega astronomi menijo, da je tudi prvi predstavnik nebesnih teles, ki se nahajajo izza meje Kuiperjevega pasu. Nakazuje slutnjo, da se v tistem področju nahaja še več podobnih planetov. Slika je umetniški koncept prikaza astronomskih podatkov in ni prava slika planeta.
Več o njeni krožnici v poglavju KUIPERJEV PAS.

2005 FY9
Avgusta 2005 je astronom Javier Licandro z uporabo teleskopov William Herschel in NAzionale Galileo odkril mali planet s premerom 1.600 km, ki je po lastnostih zelo podoben Plutonu. Oddaljen je 45,66 AE. Ima tipično sploščeno krožnico, ki je od ekliptike nagnjena za 29 stopinj.
 

2003 EL61
Ta mali planet je eno izmed najbolj nenavadnih nebesnih teles, kar jih poznamo. Še najbolj je podoben žogi za ragbi. Okrog svoje osi se vrti zelo hitro, saj porabi za en obrat samo štiri ure. Če bi se vrtel še hitreje, bi ga centrifugalne sile raztrgale. Je sestavljen pretežno iz čvrstega materiala, površina je pokrita s čistim vodnim ledom. Domnevajo, da je oblika nastala zaradi trčenja z drugim velikim objektom, ki ga trenutno iščejo. Trčenje je tudi povzročilo, da njegovi ostanki kot dve majhni luni in asteroidi "hitijo" za malim planetom. Njegov daljši premer je enakovreden premeru Plutona, torej kar velik objekt.

Komentarje, pripombe in vse drugo pošljite na andrej@andros.si
Vse pravice pridržane. © 2005-2008, Andrej Ivanuša, Maribor. Zadnja sprememba na tej strani: 26.07.2010