 |
PLUTON in HARON in MALI PLANETI
PLUTO &
CHARON & minor planets |
 |
Izza Neptuna
je drug "svet". V njem kroži množica malih planetov, ki jih
šele spoznavamo. Ker je bil edini znan dolgo časa, smo Pluton imeli za
deveti planet našega Osončja. A sedaj vemo, da je to samo
eden izmed množice ledenih planetov, ki krožijo znotraj Kuperjevega pasu. |
|
PLUTON IN HARON
Prosim za razumevanje! Zaradi novih podatkov,
ki jih je poslala sonda New Horizons
z mimoletom Plutona 14. julija 2015 bodo podatki spremenjeni in
dodane nove fotografije.
MALI PLANETI |

Najboljša
fotografija Plutona in Harona

Slika Plutona
skozi HST (Hubble Space Telescope) |
Čakamo na nove
slike! |
PLUTON in HARON
Po odkritju Neptuna so ugotovili, da tudi njegovo pot moti še neko
nebesno telo. Tako so odkrili Pluton. Po njegovem odkritju so kmalu
ugotovili, da je premajhen, da bi motil orbite drugih planetov.
Iskanje planeta X se je nadaljevalo, toda našli niso nič. Šele v
zadnjih letih so odkrili nova telesa, ki vplivajo na krožnico.
PLUTON |
Premer |
2.320 km (nova
meritev: 2370 km) |
Masa |
0,013×1024 kg |
Iz Zemlje bi lahko oblikovali |
460 Plutonov |
Oddaljenost od Sonca |
5.913.070.000 km |
Vrsta |
čvrst, leden |
Atmosfera |
dušik (?) |
Število lun |
1 (novi
podatki: 5) |
Pluton in Haron sta skupaj najbolj oddaljena planeta od Sonca.
Vendar včasih presekata orbito Neptuna in potem primat najbolj
oddaljenega prevzame Neptun. Haron je glede na planet Pluton zelo
velik in zato ju imenujemo dvojni planetni sestav. Pluton je manjši
kot sedem največjih lun v sončnem sistemu (Luna, Io, Evropa,
Ganimed, Kalisto, Titan in Triton. Ker so izza Plutona po letu 2000
odkrili še več podobnih planetov, so vse razvrstili v množico malih
planetov (avgust 2006). Tako so opredelili, da je v našem osončju le
osem planetov. Pluton pa ne štejejo več za planet v prvotnem
poimenovanju.
Pluton je edini
od prvotnih devetih planetov, ki ga vesoljska vozila še niso obiskala.
Sedaj je na poti tja sonda New Horizons, ki bo do njega prispela
okrog leta 2015. Celo Hubblov
vesoljski teleskop lahko razloči le največje značilnosti na
površini. Na srečo ima Pluton satelit Haron. Odkrit je bil leta 1978
in to tik preden se je Plutonova orbitalna ravnina premaknila z
robom proti notranjemu sončnemu sistemu. Zato je bilo možno
opazovati precej prehodov Plutona čez Haron in obratno. S pazljivim
izračunavanjem, katero telo in njegov del bo kdaj prekrit in z
opazovanjem svetlobnih krivulj so lahko astronomi naredili grob
zemljevid svetlih in temnih področij na obeh telesih.
Plutonov polmer ni natančno znan. Sedaj veljavna vrednost 1.137 km
je podana z napako +/- 8 km, kar je skoraj en odstotek. Čeprav je
vsota mas Plutona in Harona dobro znana, sta posamezni masi težko
določljivi. Razmerje njunih mas je ocenjeno v razmerju 1 proti 0,084
do 0,157. Nekateri menijo, da bi Pluton lažje klasificirali kot
velik asteroid ali komet, kot pa planet. Nekateri tudi menijo, da je
največji objekt Kuiperjevega pasu ali t.i. Trans-Neptunov objekt.
Po dogovoru spomladi leta 2007 je obveljalo, da sodi Pluton v novo
kategorijo malih planetov.
Plutonova orbita je zelo ekscentrična. Občasno preide na notranjo
stran Neptunove orbite, to je bilo recimo v času od januarja 1979 do
februarja 1999. Pluton rotira v nasprotni smeri od večine ostalih
planetov. Pluton je v 3:2 resonanci z Neptunom, kar pomeni, da je
Plutonova orbitalna doba natančno 1,5 krat daljša od Neptunove.
Njegov orbitalni nagib je prav tako precej večji kot pri ostalih
planetih (17 stopinj). Čeprav izgleda, da Plutonova orbita križa Neptunovo, v
resnici to ne drži in tako ne bosta nikoli treščila. Tako kot pri
Uranu je tudi pri Plutonu ravnina ekvatorja skoraj pravokotna na
ravnino njegove orbite.
Površinska temperatura na Plutonu se spreminja med -235 in -210 C
(38 do 63 K). "Toplejša" območja se približno pokrivajo z območji,
ki izgledajo temneje na optičnem delu spektra. Plutonova sestava je
neznana, toda njegova gostota (okoli 2 g/cm3) kaže, da je verjetno
iz mešanice 70% skal in 30% vodnega ledu, kar je precej podobno
Tritonu. Svetla področja na površju so verjetno pokrita z
zaledenelim dušikom ter z manjšim deležem "trdnega" metana in
ogljikovega monoksida. Sestava temnejših področij ni znana. O
Plutonovi atmosferi je znanega le malo, je pa najbrž sestavljena
večinoma iz dušika ter iz nekaj ogljikovega monoksida in metana. Je
izredno redka, površinski pritisk znaša le nekaj mikrobarov.
Plutonova atmosfera verjetno obstaja kot plin le, ko je Pluton blizu
svojega perihelija. Večino Plutonovega dolgega leta so atmosferski
plini zamrznjeni. Blizu perihelija je mogoče, da nekaj atmosfere
"ubeži" v vesolje, mogoče celo v povezavi s Haronom.
Nenavadna narava orbit Plutona in Tritona in podobnost grobih
značilnosti med Plutonom in Tritonom kaže na nekaj zgodovinskih
povezav med njima. Včasih so menili, da je bil Pluton nekoč Neptunov
satelit, toda danes je to precej malo verjetno. Bolj popularna
teorija govori o tem, da je bil Triton, tako kot Pluton, v neodvisni
orbiti okoli Sonca in ga je kasneje ujel Neptun. Tako kot Zemljina Luna je verjetno tudi Haron nastal zaradi trčenja
Plutona z drugim telesom.
Haron je nenavaden satelit, ker je največji satelit v primerjavi s svojim
glavnim planetom v Osončju. Zato nekateri raje o Plutonu in Haronu
govorijo kot o dvojnem planetu. Haronov polmer ni dobro poznan.
Velja vrednost 586 km, ki je podana z napako +/- 13 km, kar je več
kot dva odstotka. Njegova masa in gostota tudi ni dobro znana.
Pluton in Haron sta nenavadna tudi zato, ker se ne vrti sinhrono samo Haron, ampak tudi Pluton. Oba kažeta isti obraz drug drugemu.
Haronova sestava je neznana, toda njegova majhna gostota (okoli 2
g/cm3) kaže, da je podobna Saturnovim ledenim lunam. Njegovo površje
je verjetno pokrito z vodnim ledom. Zanimivo je, da je to popolnoma
v nasprotju s Plutonom. Kako je nastal ne vedo. Dvomljivo je, če ima Haron sploh kakšno atmosfero.

Slika Plutona in Harona posneta s HST konec leta 2003.
A še bolj zanimivo je to, da okrog
obeh teles krožita še dve majhni lunici, ki sta njuna skupna
satelita. Uradnega imena še nista dobili. |
MALI PLANETI
Na vrh strani
Slika prikazuje
velikost nekaterih malih planetov v primerjavi s Plutonom in
Zemljo. Mali planeti na njej so prikazani kot umetniške
upodobitve na osnovi predpostavk astronomov. O nekaterih
bomo izvedeli več po letu 2015, ko bo na to območje prispela
sonda New Horizons.

Po odkritju Plutona so mnogi menili, da je ta planet
nenavaden. Izza štirih plinskih gigantov so odkrili kamnat
in leden planet, ki je imel ob nenavadno, bolj eliptično
krožnico. Zatem so odkrili, da ima spremljevalca, ki je zelo
velik. A prava revolucija je nastala, ko so še dalje stran
od Sonca odkrili pravo množico skoraj tako velikih planetov,
kot je Pluton. Poleg tega so podobne sestave in njihove
krožnice so podobne Plutonovi. Nastala je potreba po
preureditvi klasifikacije nebesnih teles. Grozilo je namreč
dejstvo, da ima naš sončni sistem več kakor deset planetov,
pravzaprav nekaj sto.
Mednarodna
astronomska zveza (IAU=International Astronomical Union) je
24.avgusta 2006 na kongresu v Pragi na novo postavila
klasifikacijo nebesnih teles v našem osončju. Tako so
določili, da je planet vsako nebesno telo, ki je okroglo in
kroži okrog Sonca. Pri tem so določili, da je planetov osem,
od tega štirje kamnati (Merkur, Venera, Zemlja in Mars) ter
štirje plinasti (Jupiter, Saturn, Uran in Neptun). Vsa
ostala okrogla nebesna telesa pa so uvrstili med male
planete (dwarf planets). Nebesno telo postane okroglo šele,
ko je dovolj veliko in ga gravitacijska privlačnost oblikuje
v bolj ali manj natančno kroglo.
Tako je med
male planete zašel Pluton s svojo luno-dvojčkom Haron.
Priključil se mu je tudi Ceres, ki je veljal doslej za
asteroid, ker se je nahajal v asteroidnem pasu med Marsom in
Jupitrom. A ker je okrogel, je sedaj "napredoval" med male
planete. K njim prištevajo vsa okrogla nebesna telesa, ki so
jih našli izza Neptuna v t.i. Kujperjevem pasu.
Do danes so
odkrili eno nebesno telo, ki ima večji premer od Plutona, to
je Eris (v začetku imenovan Xena). Pri sedaj veljavni
klasifikaciji bo nastal problem, če bodo v tem področju
odkrili bistveno večji mali planet. Potem bomo verjetno
znova morali postaviti pravila o poimenovanju.
|
Tabela - oddaljenost planetov in malih planetov od Sonca
ime |
povprečna oddaljenost
od Sonca v AE |
ocenjen premer v km |
Merkur |
0.39 |
4.880 |
Venera |
0.72 |
12.100 |
Zemlja |
1.0 |
12.700 |
Mars |
1.5 |
6.780 |
Ceres |
2.8 |
950 |
Jupiter |
5.2 |
139.800 |
Saturn |
9.6 |
116.500 |
Uran |
19.2 |
50.700 |
Neptun |
30.0 |
49.200 |
2004TY364 |
38.72 |
540 |
2002KX14 |
39.01 |
560 |
2002XV93 |
39.22 |
430 |
2003VS2 |
39.27 |
610 |
1999TC36 |
39.27 |
440 |
2001QF298 |
39.30 |
490 |
Orcus |
39.34 |
1.100 |
2003AZ84 |
39.45 |
710 |
Pluton |
39.53 |
2.300 |
Ixion |
39.65 |
980 |
Huya |
39.76 |
480 |
2005RN43 |
41.53 |
740 |
1995SM55 |
41.64 |
470 |
2002MS4 |
41.90 |
740 |
2004SB60 |
41.97 |
560 |
2004GV9 |
42.23 |
680 |
2002UX25 |
42.53 |
810 |
Varuna |
42.90 |
780 |
2002TX300 |
43.11 |
800 |
1996TO66 |
43.19 |
540 |
2003OP32 |
43.24 |
650 |
2003EL61 |
43.31 |
2.000 |
Quaoar |
43.58 |
1.290 |
2003QW90 |
43.65 |
560 |
1999CD158 |
43.69 |
410 |
1997CS29 |
43.87 |
410 |
2000CN105 |
44.65 |
430 |
1998WH24 |
45.56 |
450 |
2005FY9 |
45.66 |
1.600 |
2004PR107 |
45.75 |
520 |
2003MW12 |
45.94 |
740 |
2002CY248 |
46.18 |
410 |
2002KW14 |
47.08 |
510 |
2002AW197 |
47.30 |
940 |
2002WC19 |
47.67 |
410 |
2003QX113 |
49.56 |
450 |
2003FY128 |
49.77 |
430 |
2001UR163 |
51.40 |
620 |
2002TC302 |
55.02 |
710 |
1999DE9 |
55.72 |
490 |
2004XR190 |
57.36 |
540 |
2000YW134 |
57.77 |
430 |
Eris |
67.69 |
2.400 |
2005RM43 |
89.73 |
560 |
Sedna |
486.0 |
1.800 |
|
V tem trenutku IAU priznava samo tri male planete:
Ceres, Pluton/Haron in Eris. Vsi ostali čakajo na uradno
potrditev, ki je povezana z novimi in bolj natančnimi
opazovanji. Njihova imena niso
uradna, večinoma so tako ali tako označena z letom odkritja
in kraticami po sistemu klasifikacije malih planetov.
CERES
Ceres
astronomi označujejo z 1 Ceres. To je zato, ker je bil prvo
odkrito manjše nebesno telo. Leta 1901 ga je odkril Giuseppe Piazzi. Nahaja se
znotraj asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom. Poimenovan
je po rimski boginji rastja, žetve in materinske ljubezni.
Njegov premer meri 933 km. V
asteroidnem pasu je največje telo in zavzema kar 1/3 mase
vseh asteroidov v njem. Septembra 2007 so proti Ceresu in
Vesti (drugi največji objekt v asteroidnem pasu) poslali
raziskovalno sondo Dawn (Zora).
Več o njem na strani ASTEROIDI .
ORCUS
90482
Orcus (začasna oznaka 2004 DW) so odkrili Michael Brown,
Chad Trujillo in David Rabinowitz februarja 2004. Je t.i.
plutino (objekt v orbitalni resonanci 2:3 z Neptunom). Tudi
Orcus potrebuje za eno obkroženje 247 let, podobno kot
Pluton. Njegova orbita je nagnjena nad ekliptiko kot
Plutonova, le v nasprotni smeri.
IXION, HUYA in
VARUNA
Ixion
je velik podobno kot Ceres, Huya in Varuna pa sta manjši.
Prva dva sta oddaljena sta več kot 39 AE od Sonca. Njuna
krožnica je približno enako oddaljena kot od Plutona. Varuna
pa je še dalje na 42,90 AE. Slika prikazuje verjetni izgled
Varune.
QUAUAR
Junija
2002 sta Trujillo in Brown iz Caltecha v Pasadeni, ZDA
odkrila velik objekt v Kuiperjevem pasu, ki je bil okrogel
in je imel polovico premera Plutona (1.290 km). Tako je to
prvi odkrit predstavnik malih planetov izza Plutona. Njegova
krožnica je skoraj okrogla in se križa z bolj eliptično
krožnico Plutona. Njegova sestava je podobna sestavi drugih
malih planetov - kamnat in leden.
ERIS
Ob
odkritju septembra 2003 so ga poimenovali 2003 UB313.
Odkrili so ga Michael Brown, Chad Trujillo in David
Rabinowitz, člani observatorija Palomar, ki aktivno iščejo
male planete izza Neptuna v Kujperjevem pasu. Predvideli so,
da bi nov mali planet poimenovali Xena (satelit pa Gabrielle),
a mednarodna astronomska zveza (IAU) je odločila, da dobi
ime Eris, njegova luna pa je dobila ime Dysnomia. Prav
odkritje lune je pripomoglo, da so lahko natančno določili
velikost Erisa. Izkazalo se je, da je njegova velikost za
27% večja od Plutona. Njegov premer je za 100 km večji (Eris
2.400 km, Pluton 2.300 km). Je
3x bolj oddaljen od Sonca kot Pluton in za pot okoli Sonca
porabi dvakrat več časa, torej okrog 560 let. Njegova orbita
je še enkrat bolj eliptična kot Plutonova in je sorazmerje
med večjo in manjšo eliptično osjo 2,6 (najbližje Soncu 38 AU, najbolj oddaljen 96 AU). Glede na raven ekliptike je
nagnjena za 44 stopinj. Njegova sestava je verjetno podobna
Plutonu, zmes kamnitega in ledenega materiala.
SEDNA
Je
najbolj oddaljeno večje nebesno telo (velika je skoraj
toliko kot Pluton), saj je 486 AE vstran. Drugi najbolj
oddaljen je "samo" 89,73 AE stran (2005 RM43). Poleg tega
astronomi menijo, da je tudi prvi predstavnik nebesnih
teles, ki se nahajajo izza meje Kuiperjevega pasu. Nakazuje
slutnjo, da se v tistem področju nahaja še več podobnih
planetov. Slika je umetniški koncept prikaza astronomskih
podatkov in ni prava slika planeta.
Več o njeni krožnici v poglavju
KUIPERJEV PAS .
2005 FY9
Avgusta
2005 je astronom Javier Licandro z uporabo teleskopov
William Herschel in NAzionale Galileo odkril mali planet s
premerom 1.600 km, ki je po lastnostih zelo podoben Plutonu.
Oddaljen je 45,66 AE. Ima tipično sploščeno krožnico, ki je
od ekliptike nagnjena za 29 stopinj.
2003 EL61
Ta
mali planet je eno izmed najbolj nenavadnih nebesnih teles,
kar jih poznamo. Še najbolj je podoben žogi za ragbi. Okrog
svoje osi se vrti zelo hitro, saj porabi za en obrat samo
štiri ure. Če bi se vrtel še hitreje, bi ga centrifugalne
sile raztrgale. Je sestavljen pretežno iz čvrstega
materiala, površina je pokrita s čistim vodnim ledom.
Domnevajo, da je oblika nastala zaradi trčenja z drugim
velikim objektom, ki ga trenutno iščejo. Trčenje je tudi
povzročilo, da njegovi ostanki kot dve majhni luni in
asteroidi "hitijo" za malim planetom. Njegov daljši premer
je enakovreden premeru Plutona, torej kar velik objekt.
|
|
|
Na vrh strani |
|