|
OPIS PLANETA
Soncu najbližji planet je Merkur. Je osmi planet po velikosti s
premerom 4.880 km. Od njega sta večji luni Ganimed (Jupiter), ki ima
premer 5.262 km in Titan (Saturn), ki ima premer 5.150 km. Vendar pa
je dvakrat težji od obeh lun. To dokazuje, da ima zelo veliko
železno jedro in tanek pretežno silikatni ovoj. Njegova orbita je
zelo ekscentrična, saj se soncu približa na 46 milijonov kilometrov
(perihelij), najbolj pa je od njega oddaljen 70 milijonov kilometrov
(ahelij). Poleg tega pa se točka ahelija počasi premika okrog Sonca,
kar imenujemo precesija krožnice. Ta pojav nastane zaradi izredne
gravitacijske privlačnosti Sonca in je ena od najboljših potrditev
Einsteinove teorije relativnosti. Dolgo časa so mislili, da se
Merkur vrti (rotira) okoli svoje osi s hitrostjo enega obrata v enem
svojem letu. Tako bi Soncu kazal vedno isto stran. A leta 1965 se je
pokazalo, da se vrti s hitrostjo treh obratov v dveh letih. Eno leto
traja 88 zemeljskih dni.
Na njegovi
površini so temperature od 90 K do 700 K. Tako so nekatere kovine v
tekočem stanju, ko na njih sije Sonce. Površina je trdna in polna
kraterjev in je tako zelo podobna mesečevi površini. Skorja je stara
in brez tektonskih prelomov. Je zelo gosto telo, le Zemlja je
gostejša od njega. Merkur ima tudi zelo tanko in redko atmosfero, ki
jo sončev veter neprestano odnaša v vesolje. Ima še nežno magnetno
polje, ki znaša 1% zemljinega magnetnega polja. Ni znano, da bi imel
kakšno luno. Radarska opazovanja Merkurja presenetljivo kažejo, da
bi naj bilo na severnem polu v globokih kraterjih tudi nekaj
zmrznjenega ledu (vode).
|
MERKUR |
|
Premer |
4.880 km |
|
Masa |
0,330×1024 kg |
|
Iz Zemlje bi lahko oblikovali |
18 Merkurjev |
|
Oddaljenost od Sonca |
57.911.000 km |
|
Vrsta |
čvrst, skalnat |
|
Atmosfera |
nima |
|
Število lun |
0 |
Zaradi počasne
rotacije planeta in velike bližine Sonca bi obiskovalec Merkurja
opazoval zanimivo potovanje naše zvezde. Videl bi, kako se Sonce
dviguje nad horizont in se navidezno povečuje (napihuje). Po nekaj
mesecih bi doseglo zenit, tu bi se zaustavilo in se pričelo vračati
nazaj za nekaj stopinj. Potem bi se spet zaustavilo in nadaljevalo
pot v prejšnji smeri vse do horizonta. Spet bi se zmanjšalo in zašlo
za obzorjem. V tem času bi se zvezde trikrat zavrtele okoli
opazovalčeve osi. Vse skupaj traja eno in pol merkurjevega leta ali
132 zemeljskih dni. |
MERKUR
