MARS
MARS

Rdeči planet, ki bo verjetno prvi novi planet na katerega bo stopila človeška noga. 

OPIS PLANETA
MARSOVI LUNI - FOBOS IN DEIMOS

OPIS PLANETA
Je četrti planet od Sonca, zadnji notranji planet in sedmi po velikosti. Marsova orbita je precej eliptična. Posledica tega je razlika v temperaturi za 30°C med afelijem in perihelijem. To ima bistvene posledice na Marsovo podnebje, saj ima tanko atmosfero sestavljeno pretežno iz ogljikovega dioksida. Medtem, ko je povprečna temperatura na Marsu okoli 218°K (kelvina = -55°C /celzija/), se marsovske površinske temperature gibljejo od 140°K (-133°C) pozimi na polih do 300°K (27°C) na dnevni strani med poletjem. Čeprav je Mars precej manjši od Zemlje, je njegova površina velika kot vsa kopna površina Zemlje.

Mars ima poleg Zemlje najbolj spremenljivo in zanimivo površje od vseh terestrialnih planetov. Nekatere značilnosti so prav spektakularne:

• Olympus Mons: največja gora v Sončnem sistemu se dviga več kot 24 km nad okolico. Podnožje ima več kot 500 km v premeru in ima steno visoko 6 km.

• Tharsis: veliko gorovje na marsovskem površju je 4000 km dolgo in 10 km visoko.

• Valles Marineris: sistem kanjonov dolgih 4000 km in globokih od 2 do 7 km.

• Hellas Planitia: krater na južni polobli, ki je nastal po trčenju z asteroidom, ima premer 2000 km in je globok do 6 km.

Južna Marsova polobla ima veliko kraterjev z gorovji, podobno kot na Mesecu. V nasprotju s tem je severna polobla prekrita z mladimi ravninami in višine gorovij so manjše. Velika sprememba v višini na nekaj kilometrih je kot meja. Vzroki za to cepljenje in odsekano ločnico so neznani. Nekateri menijo, da so nastali zaradi trčenja z velikim telesom kmalu po nastanku Marsa. Najbolj verjetno je, da ima Mars gosto jedro v polmeru okoli 1700 km, staljen kamnit plašč, ki je nekoliko gostejši kot zemljin ter tanko skorjo. Na južni polobli je skorja debela okoli 80 km, na severni pa okoli 35 km. Marsova sorazmerno majhna gostota kaže, da je v jedru verjetno velik delež žvepla in železa v obliki železovega sulfida. Kot na Merkurju in Luni, tudi na Marsu ni aktivne tektonike plošč in ne obstajajo dokazi za horizontalno gibanje površja tako, kot pri nagubanih gorovjih na Zemlji. Ker ni premikanja skorje, ostanejo vroče točke tekočega plašča vedno na istem mestu in to je vzrok za nastanek največjih vulkanskih gora v Osončju.

Nekoč je na Marsu obstajala tekoča voda. Obstaja mnogo jasnih dokazov erozije na mnogo mestih. Vidna so velika poplavna področja in majhni rečni sistemi. Verjetno so obstajala tudi velika jezera in celo oceani. To je bilo le kratko obdobje v marsovi geološki zgodovini in dolgo nazaj. Starost erozijskih kanalov je ocenjena na skoraj 4 milijarde let. V kolikor je obstajala voda, je tudi verjetnost, da je bilo nekoč na Marsu življenje. Sedaj o tem dokazov nimamo.

Zgodaj v svoji zgodovini je bil Mars precej bolj podoben Zemlji. Tako kot na Zemlji, se je tudi na Marsu skoraj ves ogljikov dioksid porabil za nastanek karbonatnih kamnin. Zaradi pomanjkanja tektonike plošč Mars ni več pošiljal ogljikovega dioksida v atmosfero in prenehal je delovati učinek tople grede. Zato je površje Marsa precej bolj hladno, kot bi bilo Zemljino na tej razdalji od Sonca. Mars ima zelo tanko atmosfero sestavljeno iz majhnega deleža preostalega ogljikovega dioksida (95,3%) dušika (2,7%), argona (1,6%) in sledov kisika (0,15%) ter vode (0,03%). Povprečen pritisk na površju Marsa je 7 milibarov, t.j. manj kot 1% zemljinega. A je ozračje dovolj gosto, da nastanejo zelo močni vetrovi in peščeni viharji. Ti občasno pokrijejo celoten planet za več mesecev. Mars ima stalni ledeni kapi na obeh polih in sta sestavljeni iz trdnega ogljikovega dioksida (suhi led) in vodnega ledu. Na različnih področjih na Marsu obstajajo velika in šibka magnetna polja. Verjetno so ta polja ostanki bivšega globalnega polja, ki pa je zdaj izginil.

Fobos in Deimos sta verjetno ujeta asteroida iz zunanjega Kuiperjevega pasu. Po vsej verjetnosti je njuno krožnico spremenil Jupiter in omogočil Marsu, da ju je ujel. Kdaj se je to zgodilo, niso izračunali. Oba imata podobno sestavo. Sestavljena sta iz z ogljikom bogatih kamnin in ledu. S Fobosa so zaznali tudi šibko odtekanje snovi. Verjetno je to voda, ki počasi izpareva iz ledenih kamnin in je šibka gravitacija lune ne more zadržati.

[kazalo strani]   [pretvorba enot]   [servisna stran]   [povezave]