Na griču Sredine drevo raste v
oblakov višave.
Drevesant mogočen, dvanajstero ima vej silnih,
korenine mu vidiš, premeriti mu ne moreš daljave.
Zrakobok sinji zaklanja njegova katedrala zelena.
Tempelj Sladostrastja svečenike Zemajskega plemena,
v čast-slavo Prastaršev visoko v krošnji Svetodreva
ob pričetku dvoletja že vse od Čuječega Časa, rojeva.
/oda Svetodrevu/ |