ime |
opis |
adav |
Največji kačon na Drakarju. Njegovo telo doseže do 30
metrov dolžine, premer pa presega višino povprečnega
drakarja. Njegova mast spodbuja strast. |
arahad, arahadovina |
Zelo gost, čvrst les, ki zmore prenesti velike
temperature. Uporablja se za izdelavo orodij za kuho in
manipulacijo z ognjem. |
balonarice |
Lebdeča bitja, ki kot baloni nošeni z vetrom premagujejo
razdalje. Po njih so Zmajani ustvarili svoje lebdenice. |
Bradagozd |
Legendarna lebdenica |
Bradan |
Popotnik na lebdenici Bradagozd. |
Bradani |
Moja tovarišija, potniki na lebdenici Bradagozd. |
drevesanti |
Velikanska drevesa v gozdu Tokara, jih je več vrst. |
drevesanti, marnijski |
Vrsta drevesanta, večinoma raste v simbiozi z
vijoličasto veternicejo. |
drsalec, zračni |
Trikotni zmaj (padalo) za polet z lebdenice. |
drsnice |
Kvaziptice, živali, ki med drevesi jadrajo in kvečjemu
nerodno plahutajo. Po njih so drakarji naredili svoje
drsalce. |
časovoda |
ena ura, časovna enota -
čas, ki preteče, ko iz vodne ure izkaplja vsa voda |
gomazina, gomazine |
Skupno ime za živalske vrste brez okončin, kot so na
primer kačoni (adavi, boabani, ipd.), kušečarji (medvedon)
ali plazoni. |
gulagong |
Velikanski morski demon z velikim gobcem (požiralni
balon), tisočerimi lovkami, strupenim sluzom (slino), ki
ga kot sipa spušča v morje, ima debelo kožo, skoraj
neprebojno za osti in puščice. |
klan |
Ljudstvo, ki naseljuje posamezen otok. |
klanska skupna hiša |
Vsak klan ima svojo skupno hišo, ki je nekakšna
skupščina, bolnišnica, javni prostor za prireditve,
skratka za vse dejavnosti, ki so klanu skupne. |
lebdenica |
Velika lebdeča ladja (cepelin) s katero premoščajo
velike razdalje. Z nje poletajo drsalci. |
lučokrilec |
Drobna osmonoga žuželka, katere dva para kril se
fluorescentno svetita v temi. |
luminiscentna gobica, lumica |
Vrsta plesni, ki tvori gobasto in mrežasto strukturo. Ta
struktura zaradi posebnih simbiotskih bakterij močno
sveti s hladno, modro svetlobo. Na Drakarju jih
uporabljajo v svetilkah. |
mag |
Svečenik templja Čuječega Časa |
mahdinija |
Dišeča rastlina, njeni plodovi so podobni dolgim
paličicam in se uporabljajo za kadilo. |
malogovorica |
Skupni jezik Sredine. |
mongoloan |
Grmičasto drevo z otoka Permanije, iz njega je mogoče s
posebnim postopkom izdelati zelo trpežna in uporabna
vlakna za izdelavo tkanin in tepihov. |
moršasti |
Morske živali velikih oblik, najbolj znan je demon
gulagong. |
permanijski tepih |
Tkalci z otoka Permanije so znani po izdelavi izredno
kvalitetnih in dragocenih tepihov iz vlaken grmičastega
drevesa mongoloana |
pisna ploščica |
Na
Drakarju ne poznajo papirja, temveč zapečene glinene
ploščice. Pisava se sestoji iz znakov in posebnih
punkcijskih elementov. Besedilo se bere s pregledom
znakov in s pomočjo prstov, ki jim način punkcije
(velikost, razporeditev in ostrina) daje ritem. Besedilo
dobi smisel le, ko je prebrano v pravem ritmu. |
podpazdušna krilnica, krilnica |
Majhen pripomoček, ki se natakne na noge in roke in
tvori ob razširitvi okončin jadralno opno. Ta daje vzgon
letalcu, da se dvigne na toplem zračnem stebru vijolične
veterniceje. |
podveka |
Oko drakarja je sestavljeno iz dveh vek. Spodnja veka,
mehka, služi za vlaženje očesnega zrkla, odpira se v
navpični smeri |
pokrivna veka |
Oko drakarja je sestavljeno iz dveh vek. Gornja veka je
pokrivna veka, je luskasta in čvrsta, odpira se v
vodoravni smeri. |
predilnica |
Večnoga žuželka, ki prede čvrste niti. Uporabljajo se za
mrtvaške prte in za tkanine pri pogrebnih slovesnostih. |
stazis |
Stanje zamaknjenosti in notranje pomiritve |
šurta |
Začasno bivališče narejeno iz palic in tkanine – zelo je
podobno mongolski jurti |
tetovaža |
Vsa Drakarska ljudstva svoje luske in kožo prekrivajo s
tetovažo. Ta izdaja starost, položaj, duhovne in telesne
spretnosti lastnika. Prav tako pa tudi njegovo
življenjsko pot. |
tretjak |
Tretji, nespolni partner, zaščitnik samca in samice ob
paritvi.
Glej poseben opis >>> |
tretje oko |
Organ sredi čela, ki omogoča toplotno zaznavanje
okolice. |
trhlica |
Mehka podlaga, ki nastane v gozdu, ko se odpadlo listje
in veje počasi spreminjajo v zemljino. Če se prepoji z
vodo, postane podobna živemu blatu. |
troblje iz precedinskih
školjk |
Troblje iz školjk, ki se uporabljajo za najavo slavnih
ali svetih dogodkov |
velegovorica |
Prastari jezik, v uporabi le med magi |
veterniceja, vijoličasta |
Rastlina z velikansko olesenelo čašo v kateri se nahaja
vzgonska sladka in alkoholna tekočina. Na robu čaše se
tvorijo semena veterniceje, ki so težka kakor odrasel
zmajan. Tekočina je topla in povzroča zaradi rahle
rotacije vzgonski steber toplega zraka, ki raznaša
semena visoko nad krošnje drevesantov. Tam jih
prevzamejo vodoravni višinski zračni tokovi in raznesejo
naokrog. S pomočjo podpazdušnih krilnic se je moč
dvigniti nad drevesantske krošnje, kar s pridom
izkoriščajo letalci. |
vohnjan, obnosni |
Organ za vohanje in nočno videnje v infrardeči svetlobi
(podobno kot kače na Zemlji). Z razcepljenim jezikom se
pobirajo molekule zraka in se z drgnjenjem v vohnjanu
prenašajo do čutnic. |
želevelevinski oklep |
Pozlačen oklep želevelevinskega plazozmaja je nagrada
zmagovalcu v posamezni disciplini na svetih igrah
strasti. |
želevelevinski plazozmaj |
Morski plazilec, počasen, z zaščitnim oklepom. |