Andros - izmišljena dežela

IZMIŠLJENA DEŽELA

Woodassa Minn je izmišljena dežela na izmišljenem Modrem planetu. Nastala je pred mnogimi leti. Po zemeljskem štetju nekje okrog leta 1970. Že kar na začetku je dobila svojo obliko in svoj prvi zemljevid. Njegovo kraljevsko veličanstvo Iztok I. Minnski je takoj izdal ukaz o zastavi in grbu dežele. Določil je tudi denarno valuto in država je izdala prve znamke.

UPRAVNA RAZDELITEV
WM je razdeljena na pet pokrajin, te pa na občine, ki jih je skupno 30. Dežela je parlamentarna kraljevina, ki jo zastopa kralj Iztok I. Minnski. Meri 24.960 kvadratnih kilometrov in ima 1.264.200 prebivalcev po štetju leta 2821 (zemeljsko leto 1971).

ZGODOVINA
Otoka naseljujejo prvotni prebivalci Woodassovci, ki so naselili Nikobarsko otočje pred 200.000 leti s celine Enporije, ko so se umikali pred navalom severnih hord izza Acnalskega gorovja. Zaradi dovolj velike oddaljenosti od celine so uspevali odbiti vse napade. Najbolj temen del zgodovine pa je v letih od 700 do 1200 enporijskega štetja (od leta 150 p.n.š. do 350 našega zemeljskega štetja). Imenujejo ga brezvladje ali temna leta. To je bilo obdobje širjenja Kan-kanije na morje. Po ustanovitvi unije Nikobarskega otočja pa so s skupnimi močmi zaustavili Kan-kanski prodor in zastavili sedanjo politično ureditev. Dinastija Minnov neprekinjeno vlada od l.1211 ali 1639 let.

PODNEBJE
Podnebje je tropsko in oceansko, njegovi učinki pa so zmanjšani zaradi hladnega Severnooceanskega toka, ki obliva otok Cocoiba ob zahodni obali. Obalo zadevajo poleti severni monsunski vetrovi, pozimi pa južni, ki so hladni in deževni.

V igri LOCOMOTION je mogoče izdelati lastne pokrajine. Tako sem oblikoval še Woodasso Minn za to igro.

O ZASTAVI IN GRBU

Zastava dežele je tribarvna. Spodnji trak je oranžno-rjave barve kot zemeljska prst. Nad njo se boči modro nebo. Oboje pa povezuje rumena (zlata) kraljevska barva. Dežela nima lastnega grba, temveč je v uporabi kar kraljevi grb, kot ga prikazuje srednja slika.

Kraljeva zastava je azurno modre barve, ki prikazuje kraljevo modrost v službi ljudstva. V sredini sije kraljeva oseba kot zvezda v kraljevsko zlati (rumeni) barvi. Črne sence pa opozarjajo, da smo vsi umrljivi (minljivi) in tako tudi zamenljivi.

OPIS DEŽELE

Deželo ob ekvatorju sestavljata dva velika otoka Cocoiba in Jersey. Visoko razvita industrija in tehnologija sta stalnici dežele že nekaj stoletij. Ob drugem največjem mestu Selenopolis leži raketno izstrelišče. Glavno mesto Minn pa se ponaša z univerzo, raziskovalnimi laboratoriji in ekološko razvito industrijo. Najvišji vrh gorovja Hira del Sur Taragua je Headlog, ki doseže 3655 metrov nadmorske višine. To je speči vulkan, ki je oblikoval otok. Veletok Yukon napaja osrednjo Peninsulsko nižino, ki je žitnica dežele. Druge večje reke so še Manambao, Qu'appelle in Pilcomayo. Morje v Minnskem zalivu je bogato rib. Sosednje dežele so Vallana, Woodassa Lett, Kikota Jen, Lidsvill in Kan-kanija. Skupaj tvorijo Nikobarsko otočjev Morineziji.

KAKO JE NASTALA?

V osnovni šoli nas je imel zgodovino in zemljepis učitelj Milan Njegovan. Znal nas je navdušiti za oba predmeta in naredili smo zanimive referate. Tako sem se nekega dne odločil, da poskusim oblikovati popolnoma izmišljen planet, pripraviti njegov atlas in narediti zemljevid ene izmed dežel. Oblika dežele je silhueta leteče gosi, manjši otok pa je dodan zaradi »lepšega«. Imeni glavnega in drugega največjega mesta sta izbrani slučajno. Imena preostalih mest in geografskih značilnosti pa sem prepisal iz atlasa sveta. Izbral sem takšna, ki so mi bila všeč ali pa so zvenela eksotično. Kasneje sem dodajal vedno več podrobnosti. Pred kratkim sem pospravljal stare predale in našel zvezek v katerem sem vse to zapisal. Tako se je Woodassa Minn znašla na internetu.