|

Tukaj sem
star 6 let
in pod pazduho držim
svojo najljubšo slika-
nico Neubogljivi robot. |
Berem od svojega 6-tega
leta starosti
Brati sem
se naučil že pred šolo. Pri šestih letih
sem bral kratke zgodbe, slikanice z
besedilom in podobno. V mesecu avgustu
pred pričetkom prvega razreda osnovne
šole sem sedel na svoj priljubljeni
"kraljevski" stolček in pričel brati Vinetuja izpod peresa Karla Maya (Da,
da, takrat so pisali še s peresi!). Z
vztrajnostjo sem se v tistem mesecu
prebil skozi vse tri knjige. In potem me
niso mogli več ustaviti. Ves svoj prosti
čas sem porabil za branje knjig. In to
je še danes moja priljubljena dejavnost.
Tako sem v življenju prebral ogromno
knjig. Predvsem v počitnicah ali ob
koncu tedna sem na dan bral tudi po osem
in več ur. Nekatere knjige sem uspel
"pogoltniti" tudi v enem samem
popoldnevu. Spomnim se, da sem imel eno
poletje s seboj na morju 12 knjig za tri
tedne. Po 10 dnevih, sem šel k sosedu
domačinu, ki je imel šoloobvezne otroke
in sem si tam izprosil njihove knjige v
hrvaščini.
Obstajajo
knjige, ki jih imam zelo rad in se jim
prebral več kot enkrat, nekatere tudi do
šestkrat v različnih obdobjih življenja.
Prav o teh knjigah bom spregovoril na
tej internetni strani. Morda bodo koga
pritegnile in jih bo prebiral s prav
takim žarom, kot jih prebiram sam.
Spodnjo razvrstitev v kategorije pa
vzemite z veliko mero razumevanja.
Oglejte si jo večkrat, saj jo sproti
dopolnjujem. |
|
|
V
branju:
Bojan Ekselenski
Vitezi in Čarovniki (2)-Indigo novi svet
ZF&F
Druga knjiga iz slovenskega fantazijskega
epa Vitezi in Čarovniki. Preveriti moram, če je
Drugotnost še vedno polna magije in mečevanja.
|
Prebrano:
Cornelia Funke
Srce iz črnila
fantasy 90%
Pisateljica je napisala:
Za Anno, ki je odložila celo Gospodarja prstanov, da
bi prebrala tole knjigo. (Lahko od hčerke sploh
zahtevaš več?)
Hm, hm! Danes bi bili vsi radi drugi Tolkieni. Ali
bi ne bilo bolje, če bi bili boljši od njega? Torej
berem, da vidim, kaj je na stvari.
Hja, rezultat branje je bil navdušujoč. Seveda,
to ni Tolkien. To je čista fantazija, ko liki iz
knjig oživijo v realnem svetu. Najbolj so mi
všeč glavni junaki, ki niso ne pogumni in ne
skoraj vsemogočni, vendar z medsebojno pomočjo
rešujejo probleme in premagujejo težave. Dogaja
se vse skupaj danes v Nemčiji, Švici in Italiji.
Zato se že nekaj časa oziram čez rame, če mi
morda ne sledi kakšna "senca" iz romana. Nikoli
se ne ve!
(junij 2011)
|
Prebrano:
Mara R. Sirako
Dangober - spopad pri Opozorilniku
ZF 84%
Tri
debele knjige so za prvenec slovenske avtorice
neverjetna stvar. A še bolj neverjetna je
zabavna vsebina, polna obešenjaškega humorja.
Čista vesoljska saga, v kateri so glavni junaki
Dangoberci, naši stvaritelji.
Mi smo njihov izdelek: Adap
model H-52.
(marec 2010) |
|
Prebrano:
Aleš Šteger
Knjiga reči
poezija 90%
Poezijo redko berem, a o Alešu Štegerju
je vedno več govora, tudi v ZDA. Štegerju so dali
Američanu nagrado in po dobri slovenski navadi
je šele sedaj postal pesnik. Prej je menda bil "stihoklepec"
ali kaj? Vsekakor se šele sedaj zavedam, da je
mogoče pisati poezijo o čemerkoli in ne samo o
nesrečni ali o tragični ljubezni. Zanimiva
bralna izkušnja, ki mi je zelo razširila obzorje
poezije. Vsekakor priporočam za branje.
(julij 2011) |
Prebrano:
Walter M.
Miller, jr.
Slavospev za Leibowitza
ZF 76%
Znamenita, kultna SF klasika, eden najbolj
nenavadnih romanov, ki sem jih bral. Vsekakor
pravo branje za eko-aktiviste in vse, ki bi
želeli vedeti kam nas pelje oboroževalna tekma.
Enkrat in vedno znova vsakih 10.000 let.
(julij
2010) |
Prebrano:
Walter M.
Miller, jr.
Sveti Leibowitz in ženska-divji-konj
ZF 74%
Nadaljevanje Slavospeva za Leibowitza,
ki se dogaja po letu 3200, ko se človeštvo
pobira po atomski vojni in so glavni nosilci
znanosti in urejene civilizacije menihi. A
stvari niso tako enostavne, saj so del nove
človeške vrste tudi degeneriranci in mutanti, ki
karte na novo premešajo.
(september 2010) |
|
Prebrano:
Vid Pečjak
Beg med zvezde
ZF 58%
Ob koncu tega desetletja odkrijejo v bližini Zemlje
vesoljsko plovilo, ki pošilja sporočila v
angleščini. Priletelo naj bi iz osončja Lalande, od
koder je odšlo leta 2111. Priletelo je iz
prihodnosti.
Vid Pečjak je odličen, ko riše zapletene odnose
in psihološke drame ljudi v tesni vesoljski
ladji. Ta pluje 10 svetlobnih let daleč in tam
odkrije civilizacijo. A potem dobro zgodbo
poruši zelo slabo poznavanje tehnoloških in
tehničnih napravic, tehnologij in drugega.
Napredna civilizacija, a Pečjak niti ne pozna
naprav v uporabi na Zemlji iz leta 2004! Dobra
knjiga, a ne dovolj dobra znanstvena fantastika.
Za obstanek kolonije je potrebno vsaj 150 oseb,
od tega 2/3 žensk in ne samo 12 vesoljcev. Škoda
dobre ideje!
(december 2010) |
Prebrano: Ursula K. Le
Guin
Saga o Zemljemorju
- Čarovnik iz Zemljemorja
- Atuanska grobnica
- Poslednja obala
fantasy 84%
Čarovniki in zmaji na tisočerih otokih Zemljemorja.
O sencah in stvareh brez imena, o silah, borbi in
zmagah ter o mnogih drugih stvareh. Ali jim bo
Skobec kos?
Hja, Skobec jim je bil kos. Tudi Ursula je
odlična pisateljica in knjige so tudi zelo
berljive in zelo napete. A tolkienove pripovedne
moči nikakor ne doseže, pa naj na zadnji strani
ovitka vsi kritiki iz znanih časnikov tega sveta
napišejo, da mu lahko stopi v čevlje. Žal ne! A
vseeno so vse tri knjige, vsaka po svoje, še
posebej pa zadnja, majhne mojstrovine.
(januar 2011) |
Prebrano:
Robert Harris
Pompeji
zgodovinski, pustolovski
83%
Štiri dni, ki so spremenili usodo Pompejev
in kako se je mlad vodni inženir Rimskega
imperija znašel v vrtincu dogodkov. Odlična
knjiga za poletje, mojstrsko vodena kriminalka,
ki daje odličen vpogled v delovanje starega Rima
(politika, seks in zločin).
(julij 2010) |
|
Prebrano:
Rok Vilčnik -
Rokgre
Mali ali kdo si je živlenje zmislo?
noro, satirično
usekano 90%
Glavni junak je Mali, deček, ki bi moral
v malo šolo, pa ne gre! V mestu med Dravo in
Halozami kjer imajo en trg, eno ulico in enega
policaja, ki pazi na to ulico. Življenje, kot je
videti skozi oči šestletnika, a napisano tako
zabavno, da se moram kar naprej smejati. Knjiga, ki
jo morate prebrati!
(november 2010) |
Prebrano:
Will Ferguson
Sreča®
politična satira
86%
Hja! Zabavno,
pretresljivo in za globoko razmišljanje. Kaj se
lahko zgodi založniku, če v koš vrže priročnik,
ki deluje, mega uspešnico, ki se prodaja kakor
sveže žemlje? Knjiga je odlična kritika sodobne
potrošniške družbe in je nastrojena proti vsem
priročnikom za hujšanje, odpravo mozoljev in
podobne šare. Zgodba iz paralelne zgodovine
Zemlje.
(julij 2010) |
Prebrano:
Maia
Pleiades
Poslednja bitka bogov
ZF 62%
Fantastični roman slovenske avtorice, ki se
spogleduje s tolkienovskim slogom. Ker je
prvenec, je ob dobri zgodbi nekaj slabosti, ki
zmanjšujejo užitek ob branju. Vsekakor je
zanimiva ideja o ženskah, ki s svojimi močmi
pridobljenimi iz "mokre matere zemlje", iz pra-arhetipa,
uravnajo svet. Žal je zgodba povedana preveč na
hitro in marsikdaj avtorica pojasnjuje namesto,
da bi pripovedovala.
(avgust 2010) |
|
Prebrano:
Philip K. Dick
In zdaj čakaj na lansko leto
ZF 80%
Philip K. Dick je pač mojster igre z
alternativno realnostjo, kjer Zemljani
naseljujemo Mars in smo v vojni z žužki ter
zavezniki s humanoidnimi bitji, ki so nas menda
ustvarila. A izkaže se, da so začetne
predpostavke popolnoma napačne. Kakor tudi
zakonska zveza glavnega junaka.
(september
2010) |
Prebrano:
Philip K. Dick
Marsovski časovni zdrs
ZF 76%
Na Marsu so kanali z vodo in umirajoča
civilizacija Blickmanov (po človeški označbi),
oboji umetni "potomci" starodavne rase. A zgodba
govori o "debelih neumnih belcih", ki nimajo
pojma o ničemer. Tega se sicer zavedajo, a jim
to niti ni mar. Pomembno je le, da imajo
'dobiček', kakršenkoli že je! A na dolgi rok
zmagajo Blickmani. Knjiga je dobro pisana in se
gladko bere.
(avgust 2010)
|
Prebrano:
Michael G. Coney
Pallahaxi Tide
ZF 87%
Znanstvena fantastika v najčistejši obliki.
Napeta zgodba in prava ljubezen ter neverjeten
preobrat. Avtor je bil večkrat nagrajen z
najvišji britanskimi literarnimi nagradami.
/Obstaja le prevod v srbščino./
(januar 2010) |
Michio Kaku
Physics of the Future
strokovni esej
Jap, če hočeš pisati ZF se moraš tudi
izobraževati o "bodočih rečeh". Knjiga govori o
fiziki bodočnosti ali kako bo znanost preoblikovala
prihodnost človeštva in naše vsakodnevno življenje
do leta 2100.
Fizika bodočnosti ali »kako bo znanost
preoblikovala človeško usodo in vsakodnevno
življenje do leta 2100« je zajetna knjiga, ki jo
je potrebno obvezno prebrati, če le imamo namen
napisati »resnično« znanstveno fantastično
zgodbo, ki se dogaja v letu 2100 in po njem.
Avtor je Michio Kaku, ki je eden od najboljših
fizikov in teoretikov vesolja današnjega časa.
Njegove knjige so zanimive in ne preveč težke,
dovolj je znanje fizike iz srednje šole. Prav
zanimivo je, kako zmore enostavno razložiti tudi
najbolj trde teze o »življenju, vesolju in sploh
vsem«. V osnovi je njegova ideja zelo preprosta.
Obiskal je vse svoje znance in prijatelje, ki v
laboratorijih po vsem svetu »snujejo« bodočnost.
Potem je te njihove ideje preveril glede na to,
kakšne so bile pred sto in več leti v teh
laboratorijih. Primerjal je obe časovni
vzporednici in na tej osnovi naredil knjigo, ki
govori o tem, kako bo svet videti čez 30, 70 in
100 let. Preprosto povedano, spremembe bodo
mnogo večje in bolj neverjetne kot si lahko
sploh predstavljamo.
V prvem poglavju nas vpelje v svet računalništva
in v drugem v svet umetne inteligence. Spoznamo
»govoreče« računalnike in takšne, ki gredo v
glavico bucike, pa tudi namenske, ki bodo
krmilili skoraj vse. Napoveduje vzpon androidov
in socialnih robotov. Očaran je z napredkom
medicine, kar pove v tretjem poglavju.
Trikoderji in priročni ogledovalniki notranjosti
telesa bodo vsakdanja stvar v medicini. Zdravila
pa bodo zdravniki odpeljali neposredno do
prizadetega organa. In takoj smo pri
nanotehnologiji, ki bo vse to omogočila. Seveda
se bo potreba človeštva po energiji zelo
povečala in zanjo bodo poskrbele elektrarne v
orbiti Zemlje.
Potovanje na Luno ali na Mars? No, to ne bo
vsakdanja stvar, a kolonija na Marsu ali dve se
bosta že postavili. Tudi splošno bogastvo
človeštva bo mnogo boljše in večje. Vendar je
vse to odvisno od politikov in generalov. Če
bodo zagotovili mir in stabilno gospodarstvo.
Marsikaj od tega bo odvisno, če bomo znali
humano in modro upravljati s planetom in
človeško družbo.
Na koncu knjige je dodal poglavje, ki na
literarni način prikazuje družbo iz leta 2100.
Tukaj opiše dan v življenju povprečnega meščana
velike ameriške metropole. To poglavje me je
vzpodbudila, da sem tudi sam napisal drobno
zgodbo NASLEDNJIH TISOČ LET, ki ste jo lahko
prebrali v prejšnji številki.
Mogoče je zame najbolj vzpodbudna ideja, da bo
mogoče s pomočjo zarodnih celic enostavno
obnavljati človeške organe, kosti in tkivo. Na
ta način se bo povprečna dolžina življenja
vsakega posameznika zelo podaljšala. Napoveduje
celo dan, ko bo človek postal nesmrten in bo
svoje življenje zaključil po lastni želji.
Knjiga je optimistična in v roke tehnologije
podaja rešitev vseh težav, ki jih imamo sedaj.
Seveda pa je realen in se ne slepi, da bomo
živeli v »raju«, napoveduje nove probleme, ki pa
so vedno rešljivi, če obstaja volja.
|
Jurij Venelin
Starodavni in današnji Slovenci
zgodovinska razprava
Po 168 letih smo dobili prevod znanstvene teze
ruskega zgodovinarja, ki govori, da Slovenci od
vekomaj živimo v srednji Evropi in daje potrditev
venetskim ali staroselskim teorijam. Tovrstno
literaturo ne morem ocenjevati z odstotki, saj
znanstvena ali esejistična literatura podaja
določene teze, ki jih ni mogoče tako enostavno
preveriti. Kakor sedaj vidim zgodovino
Slovencev, se ta deli na dve poglavitni tezi.
Prva je "staroselska teorija", ki govori, da smo
Slovenci na teh tleh od vekomaj in smo ostanek
ostanka nekdaj zelo na široko poseljenega
naroda. Druga je "preselitvena teorija", ki
govori, da smo Slovenci skupaj z
južno-slovanskimi narodi prispeli na ta ozemlja
nekje v V. ali v VI. stoletju iz pripjatskih
močvirij nekje izza Karpatov. Kar se mene tiče,
mi je prva bolj pri srcu in ji tudi bolj
verjamem. A pravih dokazov še vedno ni, ne za
eno in ne za drugo. Čeprav se za prvo vedno bolj
množijo.
Le sprašujem se:
> Zakaj je mogoče najti darovalce kostnega mozga
za naše bolnike več ali manj na Bavarskem
(Nemčija), na primer v Šumadiji (Srbija) in
drugih ex-jugoslovanskih republikah pa ne?
> Zakaj je v področju Slovenije in vzhodne
Avstrije zelo pogosta prirojena napaka pri
rojstvu deklic izpah kolka, drugje pa ne?
> Zakaj v stari hrvaščini in srbščini ni niti
sledu dvojine, v sorbskem jeziku (Slovanska
manjšina v okolici Magdeburga in Lužic v
Nemčiji) pa jo najdemo še danes?
> V učbenikih najdemo oznako, da so se naši
predniki pri preseljevanju pomešali s
staroselci, pri tem pa ni nikjer omenjeno kdo so
sploh ti staroselci?
> Kje so zapisi antičnih, oz.
zgodnje-srednjeveških kronistov, ki bi pisali o
"velikem" preseljevanju ali osvajanju slovanskih
narodov?To je le pet
vprašanj, a jih lahko postavim še več. A vsi
odgovori kažejo bolj na prvo "staroselsko
teorijo".
(november 2010)
|
|
|
|
Mojih najboljših deset, dvajset, ...
Slikanice, stripi
-
Neubogljivi robot
Milivoj Matošec
-
Zvitorepčeve dogodivščine
Miki Muster
- Zgodba
o Bučku
Polonca Kovač, DELO 1963(?)
Otroška literatura
-
Slovenske ljudske pravljice
-
Pravljice za lahko noč
Ela Peroci
- Planet
Čudes
Nikolaj Sladkov
- serija
Neznalček
(3 knjige: Neznalček v Cvetličnem
mestu, Neznalček v Sončnem mestu, Neznalček
na Luni)
Nikolaj Nikolaevič Nosov
- Ti-Cojo
in njegov morski pes
Clement Richer
- Sajo in
njena bobra
Grey Owl
- Bambi
Felix Salten
- Pika
Nogavička
Astrid Lindgren
- Kljukec
s strehe
Astrid Lindgren
-
Čudovito potovanje Nilsa Holgersona
Selma Lagerlöf
- Medved
Pu
(2 knjigi: Medved Pu in Hiša na Pujevem
oglu)
Alan Alexander Milne
-
Bratovščina Sinjega galeba
Tone Seliškar
- Čudežni
pisalni strojček
Smiljan Rozman
|
Za mladino in odrasle
- Bobri
(3 knjige: Sam, Rod, Vrh)
Janez Jalen
- Pod
svobodnim soncem
Fran Saleški Finžgar
- V
puščavi in goščavi
Henryk Sienkiewicz
- Carski
sel
Jules Verne
- Grof
Monte Christo
Alexandre Dumas
- Hiša
mojih očetov
Jorn Riel
- serija
Otroci Zemlje
(6 knjig: Rod jamskega medveda, Dolina
konj, Lovci na mamute, Pot domov, Zavetje
skal, Dežela poslikanih votlin)
več o knjigah
Jean M. Auel
- Gospodar na Vatherni
Jannis
G. Sfakianakis
- Integrali
Srečko Kosovel
- Afrika,
mati moja
zbirka afriških pesnikov, črnska umetna
lirika
- Pa
čeprav ni zmeraj kaviar
Johann Simmel
-
Grobnica za Borisa Davidoviča
Danilo Kiš
- Čudežni
pisalni strojček
Smiljan Rozman
- Ivanhoe
Walter Scott
- Vinetou
Karl
May
- Robin
Hood
Henry Gilbert
-
serija
Tekumzeh (8 knjig: Hitra noga in bela
puščica, Rdeči vihar, Leteča puščica, Gorski
lev, Klic gozdov, Žareča zvezda, Manitujev
sin, Tekumzehova smrt)
Fritz Steuben
-
Nenavadne dogodivščine Karika in Valje
Jan
Larri
|
ZF & F & etc.
- Hobit
John
R.R.Tolkien
-
Gospodar prstanov
John
R.R.Tolkien
- serija
Njegova temna tvar (3 knjige: Severni
sij, Pretanjeni nož, Jantarni daljnogled)
Philip
Pullman
-
Skrivnostni otok
Jules Verne
- Odiseja
2001
Arthur C. Clarke
- 1984
George Orwell
- Tri
kraljeve opice
Walter de la Mare
- Izdaja
Orson
Scott Card
- Štoparski vodič po Galaksiji
Douglas Adams
- serija
Dune (peščeni planet)
Frank Herbert, (ni slovenskega prevoda)
- Hello,
Summer, Goodbye
Michael G. Coney, (ni slovenskega
prevoda)
- Ep o
Nibelungih
nordijski ep
- Ep o
Gilgamešu
asirski ep
- Mahabharata
star indijski ep
|
|
| |
|