ANDROS - moje najljubše knjige

knjige   eseji   pesmi   avtor se predstavi   kuharija   razno   vodič po vesolju   fotoalbum   igre  


Tukaj sem star 6 let
in pod pazduho držim
svojo najljubšo slika-
nico Neubogljivi robot.

Berem od svojega 6-tega leta starosti

Brati sem se naučil že pred šolo. Pri šestih letih sem bral kratke zgodbe, slikanice z besedilom in podobno. V mesecu avgustu pred pričetkom prvega razreda osnovne šole sem sedel na svoj priljubljeni "kraljevski" stolček in pričel brati Vinetuja izpod peresa Karla Maya (Da, da, takrat so pisali še s peresi!). Z vztrajnostjo sem se v tistem mesecu prebil skozi vse tri knjige. In potem me niso mogli več ustaviti. Ves svoj prosti čas sem porabil za branje knjig. In to je še danes moja priljubljena dejavnost.

Tako sem v življenju prebral ogromno knjig. Predvsem v počitnicah ali ob koncu tedna sem na dan bral tudi po osem in več ur. Nekatere knjige sem uspel "pogoltniti" tudi v enem samem popoldnevu. Spomnim se, da sem imel eno poletje s seboj na morju 12 knjig za tri tedne. Po 10 dnevih, sem šel k sosedu domačinu, ki je imel šoloobvezne otroke in sem si tam izprosil njihove knjige v hrvaščini.

Obstajajo knjige, ki jih imam zelo rad in se jim prebral več kot enkrat, nekatere tudi do šestkrat v različnih obdobjih življenja. Prav o teh knjigah bom spregovoril na tej internetni strani. Morda bodo koga pritegnile in jih bo prebiral s prav takim žarom, kot jih prebiram sam. Spodnjo razvrstitev v kategorije pa vzemite z veliko mero razumevanja. Oglejte si jo večkrat, saj jo sproti dopolnjujem.


V branju:

Bojan Ekselenski
Vitezi in Čarovniki (2)-Indigo novi svet
ZF&F
Druga knjiga iz slovenskega fantazijskega epa Vitezi in Čarovniki. Preveriti moram, če je Drugotnost še vedno polna magije in mečevanja.

 

Prebrano:

Cornelia Funke
Srce iz črnila
fantasy 90%
Pisateljica je napisala:
Za Anno, ki je odložila celo Gospodarja prstanov, da bi prebrala tole knjigo. (Lahko od hčerke sploh zahtevaš več?)

Hm, hm! Danes bi bili vsi radi drugi Tolkieni. Ali bi ne bilo bolje, če bi bili boljši od njega? Torej berem, da vidim, kaj je na stvari.

Hja, rezultat branje je bil navdušujoč. Seveda, to ni Tolkien. To je čista fantazija, ko liki iz knjig oživijo v realnem svetu. Najbolj so mi všeč glavni junaki, ki niso ne pogumni in ne skoraj vsemogočni, vendar z medsebojno pomočjo rešujejo probleme in premagujejo težave. Dogaja se vse skupaj danes v Nemčiji, Švici in Italiji. Zato se že nekaj časa oziram čez rame, če mi morda ne sledi kakšna "senca" iz romana. Nikoli se ne ve!
(junij 2011)

Prebrano:

Mara R. Sirako
Dangober - spopad pri Opozorilniku
ZF 84%
Tri debele knjige so za prvenec slovenske avtorice neverjetna stvar. A še bolj neverjetna je zabavna vsebina, polna obešenjaškega humorja. Čista vesoljska saga, v kateri so glavni junaki Dangoberci, naši stvaritelji.
Mi smo njihov izdelek: Adap model H-52.
(marec 2010)

Prebrano:

Aleš Šteger
Knjiga reči
poezija 90%
Poezijo redko berem, a o Alešu Štegerju je vedno več govora, tudi v ZDA. Štegerju so dali Američanu nagrado in po dobri slovenski navadi je šele sedaj postal pesnik. Prej je menda bil "stihoklepec" ali kaj? Vsekakor se šele sedaj zavedam, da je mogoče pisati poezijo o čemerkoli in ne samo o nesrečni ali o tragični ljubezni. Zanimiva bralna izkušnja, ki mi je zelo razširila obzorje poezije. Vsekakor priporočam za branje.
(julij 2011)

Prebrano:

Walter M. Miller, jr.
Slavospev za Leibowitza
ZF 76%
Znamenita, kultna SF klasika, eden najbolj nenavadnih romanov, ki sem jih bral. Vsekakor pravo branje za eko-aktiviste in vse, ki bi želeli vedeti kam nas pelje oboroževalna tekma. Enkrat in vedno znova vsakih 10.000 let.
(julij 2010)

Prebrano:

Walter M. Miller, jr.
Sveti Leibowitz in ženska-divji-konj
ZF 74%
Nadaljevanje  Slavospeva za Leibowitza, ki se dogaja po letu 3200, ko se človeštvo pobira po atomski vojni in so glavni nosilci znanosti in urejene civilizacije menihi. A stvari niso tako enostavne, saj so del nove človeške vrste tudi degeneriranci in mutanti, ki karte na novo premešajo.
(september 2010)

Prebrano:

Vid Pečjak
Beg med zvezde
ZF 58%

Ob koncu tega desetletja odkrijejo v bližini Zemlje vesoljsko plovilo, ki pošilja sporočila v angleščini. Priletelo naj bi iz osončja Lalande, od koder je odšlo leta 2111. Priletelo je iz prihodnosti.
Vid Pečjak je odličen, ko riše zapletene odnose in psihološke drame ljudi v tesni vesoljski ladji. Ta pluje 10 svetlobnih let daleč in tam odkrije civilizacijo. A potem dobro zgodbo poruši zelo slabo poznavanje tehnoloških in tehničnih napravic, tehnologij in drugega. Napredna civilizacija, a Pečjak niti ne pozna naprav v uporabi na Zemlji iz leta 2004! Dobra knjiga, a ne dovolj dobra znanstvena fantastika. Za obstanek kolonije je potrebno vsaj 150 oseb, od tega 2/3 žensk in ne samo 12 vesoljcev. Škoda dobre ideje!
(december 2010)

Prebrano:

Ursula K. Le Guin
Saga o Zemljemorju
- Čarovnik iz Zemljemorja
- Atuanska grobnica
- Poslednja obala

fantasy 84%
Čarovniki in zmaji na tisočerih otokih Zemljemorja. O sencah in stvareh brez imena, o silah, borbi in zmagah ter o mnogih drugih stvareh. Ali jim bo Skobec kos?
Hja, Skobec jim je bil kos. Tudi Ursula je odlična pisateljica in knjige so tudi zelo berljive in zelo napete. A tolkienove pripovedne moči nikakor ne doseže, pa naj na zadnji strani ovitka vsi kritiki iz znanih časnikov tega sveta napišejo, da mu lahko stopi v čevlje. Žal ne! A vseeno so vse tri knjige, vsaka po svoje, še posebej pa zadnja, majhne mojstrovine.
(januar 2011)

Prebrano:

Robert Harris
Pompeji
zgodovinski, pustolovski 83%
Štiri dni, ki so spremenili usodo Pompejev in kako se je mlad vodni inženir Rimskega imperija znašel v vrtincu dogodkov. Odlična knjiga za poletje, mojstrsko vodena kriminalka, ki daje odličen vpogled v delovanje starega Rima (politika, seks in zločin).
(julij 2010)

Prebrano:

Rok Vilčnik - Rokgre
Mali ali kdo si je živlenje zmislo?

noro, satirično usekano 90%
Glavni junak je Mali, deček, ki bi moral v malo šolo, pa ne gre! V mestu med Dravo in Halozami kjer imajo en trg, eno ulico in enega policaja, ki pazi na to ulico. Življenje, kot je videti skozi oči šestletnika, a napisano tako zabavno, da se moram kar naprej smejati. Knjiga, ki jo morate prebrati!
(november 2010)

Prebrano:

Will Ferguson
Sreča®
politična satira 86%
Hja! Zabavno, pretresljivo in za globoko razmišljanje. Kaj se lahko zgodi založniku, če v koš vrže priročnik, ki deluje, mega uspešnico, ki se prodaja kakor sveže žemlje? Knjiga je odlična kritika sodobne potrošniške družbe in je nastrojena proti vsem priročnikom za hujšanje, odpravo mozoljev in podobne šare. Zgodba iz paralelne zgodovine Zemlje.
(julij 2010)

Prebrano:

Maia Pleiades
Poslednja bitka bogov
ZF 62%
Fantastični roman slovenske avtorice, ki se spogleduje s tolkienovskim slogom. Ker je prvenec, je ob dobri zgodbi nekaj slabosti, ki zmanjšujejo užitek ob branju. Vsekakor je zanimiva ideja o ženskah, ki s svojimi močmi pridobljenimi iz "mokre matere zemlje", iz pra-arhetipa, uravnajo svet. Žal je zgodba povedana preveč na hitro in marsikdaj avtorica pojasnjuje namesto, da bi pripovedovala.
(avgust 2010)

Prebrano:

Philip K. Dick
In zdaj čakaj na lansko leto
ZF 80%
Philip K. Dick je pač mojster igre z alternativno realnostjo, kjer Zemljani naseljujemo Mars in smo v vojni z žužki ter zavezniki s humanoidnimi bitji, ki so nas menda ustvarila. A izkaže se, da so začetne predpostavke popolnoma napačne. Kakor tudi zakonska zveza glavnega junaka.
(september 2010)

Prebrano:

Philip K. Dick
Marsovski časovni zdrs
ZF 76%
Na Marsu so kanali z vodo in umirajoča civilizacija Blickmanov (po človeški označbi), oboji umetni "potomci" starodavne rase. A zgodba govori o "debelih neumnih belcih", ki nimajo pojma o ničemer. Tega se sicer zavedajo, a jim to niti ni mar. Pomembno je le, da imajo 'dobiček', kakršenkoli že je! A na dolgi rok zmagajo Blickmani. Knjiga je dobro pisana in se gladko bere.
(avgust 2010)

Prebrano:

Michael G. Coney
Pallahaxi Tide
ZF 87%
Znanstvena fantastika v najčistejši obliki. Napeta zgodba in prava ljubezen ter neverjeten preobrat. Avtor je bil večkrat nagrajen z najvišji britanskimi literarnimi nagradami. /Obstaja le prevod v srbščino./
(januar 2010)

Michio Kaku
Physics of the Future
strokovni esej
Jap, če hočeš pisati ZF se moraš tudi izobraževati o "bodočih rečeh". Knjiga govori o fiziki bodočnosti ali kako bo znanost preoblikovala prihodnost človeštva in naše vsakodnevno življenje do leta 2100.
Fizika bodočnosti ali »kako bo znanost preoblikovala človeško usodo in vsakodnevno življenje do leta 2100« je zajetna knjiga, ki jo je potrebno obvezno prebrati, če le imamo namen napisati »resnično« znanstveno fantastično zgodbo, ki se dogaja v letu 2100 in po njem. Avtor je Michio Kaku, ki je eden od najboljših fizikov in teoretikov vesolja današnjega časa. Njegove knjige so zanimive in ne preveč težke, dovolj je znanje fizike iz srednje šole. Prav zanimivo je, kako zmore enostavno razložiti tudi najbolj trde teze o »življenju, vesolju in sploh vsem«. V osnovi je njegova ideja zelo preprosta. Obiskal je vse svoje znance in prijatelje, ki v laboratorijih po vsem svetu »snujejo« bodočnost.
Potem je te njihove ideje preveril glede na to, kakšne so bile pred sto in več leti v teh laboratorijih. Primerjal je obe časovni vzporednici in na tej osnovi naredil knjigo, ki govori o tem, kako bo svet videti čez 30, 70 in 100 let. Preprosto povedano, spremembe bodo mnogo večje in bolj neverjetne kot si lahko sploh predstavljamo.
V prvem poglavju nas vpelje v svet računalništva in v drugem v svet umetne inteligence. Spoznamo »govoreče« računalnike in takšne, ki gredo v glavico bucike, pa tudi namenske, ki bodo krmilili skoraj vse. Napoveduje vzpon androidov in socialnih robotov. Očaran je z napredkom medicine, kar pove v tretjem poglavju. Trikoderji in priročni ogledovalniki notranjosti telesa bodo vsakdanja stvar v medicini. Zdravila pa bodo zdravniki odpeljali neposredno do prizadetega organa. In takoj smo pri nanotehnologiji, ki bo vse to omogočila. Seveda se bo potreba človeštva po energiji zelo povečala in zanjo bodo poskrbele elektrarne v orbiti Zemlje.
Potovanje na Luno ali na Mars? No, to ne bo vsakdanja stvar, a kolonija na Marsu ali dve se bosta že postavili. Tudi splošno bogastvo človeštva bo mnogo boljše in večje. Vendar je vse to odvisno od politikov in generalov. Če bodo zagotovili mir in stabilno gospodarstvo. Marsikaj od tega bo odvisno, če bomo znali humano in modro upravljati s planetom in človeško družbo.
Na koncu knjige je dodal poglavje, ki na literarni način prikazuje družbo iz leta 2100. Tukaj opiše dan v življenju povprečnega meščana velike ameriške metropole. To poglavje me je vzpodbudila, da sem tudi sam napisal drobno zgodbo NASLEDNJIH TISOČ LET, ki ste jo lahko prebrali v prejšnji številki.
Mogoče je zame najbolj vzpodbudna ideja, da bo mogoče s pomočjo zarodnih celic enostavno obnavljati človeške organe, kosti in tkivo. Na ta način se bo povprečna dolžina življenja vsakega posameznika zelo podaljšala. Napoveduje celo dan, ko bo človek postal nesmrten in bo svoje življenje zaključil po lastni želji.
Knjiga je optimistična in v roke tehnologije podaja rešitev vseh težav, ki jih imamo sedaj. Seveda pa je realen in se ne slepi, da bomo živeli v »raju«, napoveduje nove probleme, ki pa so vedno rešljivi, če obstaja volja.

Jurij Venelin
Starodavni in današnji Slovenci
zgodovinska razprava

Po 168 letih smo dobili prevod znanstvene teze ruskega zgodovinarja, ki govori, da Slovenci od vekomaj živimo v srednji Evropi in daje potrditev venetskim ali staroselskim teorijam. Tovrstno literaturo ne morem ocenjevati z odstotki, saj znanstvena ali esejistična literatura podaja določene teze, ki jih ni mogoče tako enostavno preveriti. Kakor sedaj vidim zgodovino Slovencev, se ta deli na dve poglavitni tezi. Prva je "staroselska teorija", ki govori, da smo Slovenci na teh tleh od vekomaj in smo ostanek ostanka nekdaj zelo na široko poseljenega naroda. Druga je "preselitvena teorija", ki govori, da smo Slovenci skupaj z južno-slovanskimi narodi prispeli na ta ozemlja nekje v V. ali v VI. stoletju iz pripjatskih močvirij nekje izza Karpatov. Kar se mene tiče, mi je prva bolj pri srcu in ji tudi bolj verjamem. A pravih dokazov še vedno ni, ne za eno in ne za drugo. Čeprav se za prvo vedno bolj množijo.

Le sprašujem se:
> Zakaj je mogoče najti darovalce kostnega mozga za naše bolnike več ali manj na Bavarskem (Nemčija), na primer v Šumadiji (Srbija) in drugih ex-jugoslovanskih republikah pa ne?
> Zakaj je v področju Slovenije in vzhodne Avstrije zelo pogosta prirojena napaka pri rojstvu deklic izpah kolka, drugje pa ne?
> Zakaj v stari hrvaščini in srbščini ni niti sledu dvojine, v sorbskem jeziku (Slovanska manjšina v okolici Magdeburga in Lužic v Nemčiji) pa jo najdemo še danes?
> V učbenikih najdemo oznako, da so se naši predniki pri preseljevanju pomešali s staroselci, pri tem pa ni nikjer omenjeno kdo so sploh ti staroselci?
> Kje so zapisi antičnih, oz. zgodnje-srednjeveških kronistov, ki bi pisali o "velikem" preseljevanju ali osvajanju slovanskih narodov?

To je le pet vprašanj, a jih lahko postavim še več. A vsi odgovori kažejo bolj na prvo "staroselsko teorijo".
(november 2010)


 

Mojih najboljših deset, dvajset, ...

Slikanice, stripi
  • Neubogljivi robot
    Milivoj Matošec
  • Zvitorepčeve dogodivščine
    Miki Muster
  • Zgodba o Bučku
    Polonca Kovač, DELO 1963(?)

Otroška literatura

  • Slovenske ljudske pravljice
  • Pravljice za lahko noč
    Ela Peroci
  • Planet Čudes
    Nikolaj Sladkov
  • serija Neznalček (3 knjige: Neznalček v Cvetličnem mestu, Neznalček v Sončnem mestu, Neznalček na Luni)
    Nikolaj Nikolaevič Nosov
  • Ti-Cojo in njegov morski pes
    Clement Richer
  • Sajo in njena bobra
    Grey Owl
  • Bambi
    Felix Salten
  • Pika Nogavička
    Astrid Lindgren
  • Kljukec s strehe
    Astrid Lindgren
  • Čudovito potovanje Nilsa Holgersona
    Selma Lagerlöf
  • Medved Pu (2 knjigi: Medved Pu in Hiša na Pujevem oglu)
    Alan Alexander Milne
  • Bratovščina Sinjega galeba
    Tone Seliškar
  • Čudežni pisalni strojček
    Smiljan Rozman
Za mladino in odrasle
  • Bobri (3 knjige: Sam, Rod, Vrh)
    Janez Jalen
  • Pod svobodnim soncem
    Fran Saleški Finžgar
  • V puščavi in goščavi
    Henryk Sienkiewicz
  • Carski sel
    Jules Verne
  • Grof Monte Christo
    Alexandre Dumas
  • Hiša mojih očetov
    Jorn Riel
  • serija Otroci Zemlje (6 knjig: Rod jamskega medveda, Dolina konj, Lovci na mamute, Pot domov, Zavetje skal, Dežela poslikanih votlin) več o knjigah
    Jean M. Auel
  • Gospodar na Vatherni
    Jannis G. Sfakianakis
  • Integrali
    Srečko Kosovel
  • Afrika, mati moja
    zbirka afriških pesnikov, črnska umetna lirika
  • Pa čeprav ni zmeraj kaviar 
    Johann Simmel
  • Grobnica za Borisa Davidoviča
    Danilo Kiš
  • Čudežni pisalni strojček
    Smiljan Rozman
  • Ivanhoe
    Walter Scott
  • Vinetou
    Karl May
  • Robin Hood
    Henry Gilbert
  • serija Tekumzeh (8 knjig: Hitra noga in bela puščica, Rdeči vihar, Leteča puščica, Gorski lev, Klic gozdov, Žareča zvezda, Manitujev sin, Tekumzehova smrt)
    Fritz Steuben
  • Nenavadne dogodivščine Karika in Valje
    Jan Larri
ZF & F & etc.
  • Hobit
    John R.R.Tolkien
  • Gospodar prstanov
    John R.R.Tolkien
  • serija Njegova temna tvar (3 knjige: Severni sij, Pretanjeni nož, Jantarni daljnogled)
    Philip Pullman
  • Skrivnostni otok
    Jules Verne
  • Odiseja 2001
    Arthur C. Clarke
  • 1984
    George Orwell
  • Tri kraljeve opice
    Walter de la Mare
  • Izdaja
    Orson Scott Card
  • Štoparski vodič po Galaksiji
    Douglas Adams
  • serija Dune (peščeni planet)
    Frank Herbert, (ni slovenskega prevoda)
  • Hello, Summer, Goodbye
    Michael G. Coney, (ni slovenskega prevoda)
  • Ep o Nibelungih
    nordijski ep
  • Ep o Gilgamešu
    asirski ep
  • Mahabharata
    star indijski ep
 

Na vrh strani

Vse pravice pridržane. © 2007-2010, Andrej Ivanuša, Maribor.
Zadnja sprememba na tej strani: 20.01.2012