|
MLINARJEVA HČI
Silijo rosne mi oči k svetlobi,
moje srce trga se na dvoje,
pogubljenec te nesreče svoje,
sredi teme vonja po trohnobi.
Iz kota se plazi strah brezzobi.
Vesti ujetnik bijem težke boje,
v duhu so krvave roke moje.
Ta zid kamnat meja ni tesnobi.
Utrnil dušo sem, bila je sila.
Rešitev vsaka vekomaj zbeži.
Ptič, še enkrat naj razširim krila.
Na
vsem širnem svetu res take ni,
kot bila je ljuba, Vida moja,
vesela, zala mlinarjeva hči.
|