|
LUNA - MESEC
Na vrh strani
 Včasih nastopi težava pri poimenovanju nebesnih teles. Problem je namreč v
tem, da obče in lastno ime pomešamo, ker imamo samo eno nebesno telo (eno
enoto). Na drugi strani pa ime za to eno nebesno telo prenesemo na
poimenovanje podobnih nebesnih teles, ki jih je človeštvo odkrilo
(poimenovalo) kasneje.
Da pojasnim natančneje: Kako
se zapiše luna, z veliko ali z malo začetnico? Kaj kroži okrog Zemlje: luna
ali Luna?
S stališča slovenskega pravopisa - oboje!
Čeprav je tam zgoraj nad našimi glavami samo eno nebesno (astronomsko) telo!
Čeprav imajo astronomi še svojo, posebno idejo, kako poimenovati to... e,...
to, kar pač kroži tam v vesolju (Vesolju, Svemirju, Kozmosu, itd. -
kakorkoli že z veliko ali z malo začetnico)
Ne, ne! Okrog Zemlje kroži Mesec! Prosim?
Stojim bos in kopljem s prsti na nogah po zemlji,
to je na Zemlji, opazujem njeno luno Luno, ki jo imenujemo
tudi Mesec in ta pokaže Zemlji svoje lice v celoti enkrat na mesec.
Groza, vam rečem!
Groza! Podnevi nam na glavo sije sonce, ki ga imenujemo Sonce.
Skupaj s planeti tvori osončje, ki ga imenujemo Osončje. Res se nam lahko
zvrti, ko ponoči opazujemo galaksijo z imenom Galaksija ali tudi Rimska
cesta. Totalno dno, res! Dna od dna! Kaj naj zdaj naredim? Pišem romane v slogu znanstvene
fantastike, kjer se glavni junak preganja po ... hm ... vesolju (Vesolju,
Vsemirju, Kozmosu, itd.) ali vsaj po galaksiji (ali Galaksiji, ali Rimski
cesti, ali...) ... Joj!, joj, ubogi jaz!
O.K. Obrišimo solze! Razmislimo malo! Za primer se raje
oddaljimo od Zemlje, ker ima samo eno...
Okrog Jupitra kroži mnogo lun ali naravnih satelitov.
Satelit je ... (e, tukaj je definicija):
Nebesno telo, ki kroži okrog
svojega glavnega. Za luno je njen glavni - planet. Za planet je njegov
glavni - zvezda. Na primer Mesec je luna Zemlje in njen satelit. Zemlja je
planet in je satelit Sonca, naše zvezde. Satelit je lahko umetno telo, ki ga
je ustvaril človek. Lahko kroži okoli Zemlje, lune, drugega planeta ali
drugega nebesnega telesa (komet, asteroid, ipd.).
Uh! En del smo torej razvozlali. Luna je nebesno telo, ki
kroži okrog svojega glavnega. Pozor! Pluton na primer ni planet, temveč je
mali planet. Kar spet ne pomeni, da je manjši planet. Zemlja je manjši
planet. Mali planet je posebna kategorija planetov in definicije so
astronomi določil zato, da zmedejo neposvečene (se hecam, saj se samo hecam!).
Kako je našemu, zemljinemu satelitu ali luni torej ime?
Ime mu je in Luna in Mesec. Torej, ko pišemo roman, bodimo natančni.
Raketa je poletela na zemljino luno Luno, tudi Mesec imenovano.
Smešno, ne? Ni smešno, če zapišemo, da je poletela na marsovo luno Deimos.
Tako vemo, da ni slučajno poletela na drugo marsovo luno Fobos. No, luni sta
pravzaprav lunici. Ampak, astronomi nič ne povedo, kdaj je nek satelit luna
in kdaj lunica. Še niso določili meje! Zato lahko skrajšano napišemo, da je
raketa z Zemlje poletela na Luno ali na Mesec. Poimenovanje je prepuščeno
nam samim. Ime Luna pa le moramo zapisati z veliko začetnico, saj smo s tem
natančno povedali, da je poletela na zemljin satelit. Če bi zapisali z malo
začetnico, bi to lahko bralca zmedlo, saj ne bi vedel na katero luno je
poletela, eno edino, ki kroži okrog Zemlje, na eno od dveh Marsovih, ali
mogoče na 39 (in še katero) Jupitrovo, na 18 (in še katero = išk)
Saturnovih, na Uranovih 20 (išk), na 8 Neptunovih (išk), na... (išk). Tudi
Mesec pišemo z veliko, saj je to tudi lastno ime zemljinega satelita,
naravnega in edinega. Mesec z malo začetnico je postalo poimenovanje
časovnega obdobja, ko Mesec opravi celotno zamenjavo vseh svojih faz: polna
luna, krajec, mlaj, ščip in spet polna luna. S prehodom iz luninega meseca,
ki traja 29,5 dni, na sončni ciklus, ki ima 365,25 dni, je pojem mesec
prešel na običajen koledarski mesec, ki ima 28 (29), 30 ali 31 dni.
Podobno, kot pri imenovanju lune, ravnamo pri soncu. Imamo
pač samo eno sonce in ker je edino, je njegovo obče ime sonce, lastno pa kar
Sonce. A obstajajo takšni planetni sistemi, kjer imajo več sonc v središču.
Takole od daleč so vsa ta enojna, dvojna, trojna ali večkratna sonca v
središču osončja, videti kot zvezde. Uh, končno pojem, ki ni obče in lastno
ime. Zvezda je pač samo zvezda, tako na splošno. Vse zvezde so, načeloma,
torej sonca. Pisano z malo. A ta sonca imajo imena, recimo Sirius, Betelgeza,
Alfa Kentavri, ipd. Za naše sonce si imena sploh nismo izmislili. Za nas
je eno edino sonce, ki nas greje, poimenovano kar Sonce. Za potrebe napetih
vesoljskih streljačin in dirkačin so si izmislili ime Sol, kar je menda iz
latinskega ali Helios iz stare grščine, kar v obeh primerih pomeni spet samo
"sonce". V TV nadaljevanki Stargate (vesoljska vrata) sonce imenujejo tudi
Ta'u, po znaki za izbiranje naslova vesoljskih vrat na Zemlji. Prebivalce
Zemlje, torej našega osončja, pa Ta'uri.
Gremo torej na osončje. Po definiciji (ah, spet ti
astronomi) je osončje sestavljeno iz sonca, planetov, lunic, lun, malih
planetov, kometov, asteroidov in druge nebesne krame. V redu, ker imamo le
eno osončje je to njegovo obče ime, lastno pa kar Osončje. Enostavno, ne! A
če bi bili v sredini dve Sonci? Potem bi še vedno bilo samo eno osončje, saj
bi ti dve sonci (A in B) krožili okrog skupnega gravitacijskega jedra in vsa
planetna in druga krama prav tako. Problem nastopi, ko bi nekaj krame
krožilo okrog enega sonca (A), nekaj pa okrog drugega sonca (B). Potem bi
imeli dve osončji, eno bi bilo Asončje, drugo pa Besončje. Kako bi pa
imenovali oboje skupaj? In, ... če bi bila tri sonca? Bog se usmili,
kombinacij je preveč! Recimo, ena verzija je A+B+C: sonca so skupaj na
sredini, vse kroži okrog njih. Druga kombinacija A+B, C: dve sonci skupaj v
sredini s skupnim osončjem, tretje daleč stran okrog vsega in še s svojim
osončjem. Tretja možnost A, B, C: Vsako sonce s svojim osončjem in krožijo
drug okoli drugega. Ali smo izčrpali vse možnosti? Še zdaleč ne! Kaj pa, če
si osončja med seboj posojajo kakšen planetek, luno, komet ali asteroid? Oh,
ne morem več...
Pa dajmo raje še kaj o galaksiji. Sonce skupaj s približno
400 milijardami zvezd kroži okrog skupnega gravitacijskega središča. Menda
je gonilna sila tega kroženja velika "črna luknja" v sredini. To je za
navadno svetlobo nevidno, izredno veliko in gosto telo. Tako je gosto in ima
tako veliko gravitacijo, da pogoltne vse, svetlobo, radijske valove, skratka
vse. Kako pa vemo, da je tam? Na robu, ko se materija ruši v sredino,
nastajajo močna valovanja, ki jih lahko merimo. Tako vemo, da je tam in tudi
kako veliko je. Zato se zvezde razporedijo okrog in okrog v velik disk s
spiralnimi kraki. To skupno tvorbo imenujemo galaksija. In ker je naša
skupna in samo ena, je njeno obče ime galaksija in njeno lastno Galaksija.
Kaj pa imenovanje Mlečna cesta? To ni ime naše Galaksije,
temveč samo struktura zvezd na nebu, ko jih opazujemo ponoči. Ko pogledamo
proti središču Galaksije, vidimo v tej smeri gostejši, ozek, a dolg trak
zvezd. Ta trak imenujemo Mlečna cesta, tudi Rimska cesta. Poimenovanje je
prišlo iz grške legende, ki pravi:
Zvezdna cesta na nebu je v grški mitologiji pot, po
kateri duše najlaže prispejo z Zemlje na nebo. Med nesmrtne je lahko
sprejeta le tista duša, ki jo je dojila boginja Hera. Ena od legend
pripoveduje, da je Hermes na Olimp prinesel malega Herakleja in ga je Zevs
položil na prsi speče Here. Ta se je zbudila in zaprepaščena strgala tujega
otroka s svojih prsi in se je božje mleko v obliki mlečnega pasu ali ceste
razlilo preko neba. Po Herinem razlitem materinem mleku je v stari grščini
in tudi sicer zvezdna galaksija, ki jo prepoznamo kot medlo svetel pas na
nebu, imenovan Mlečna cesta. Ime smo sprejeli preko latinske besede Via
lactea (torej Mlečna cesta). Ta pa spet izhaja iz grške besede Galaxia (gala,
galactos), kar pomeni mleko.
Vse galaksije in še vse drugo, kar je, sestavlja vesolje.
Zaenkrat menimo, da je samo eno. Torej je njegovo obče ime vesolje, ime pa
Vesolje. A tudi Kozmos, Vsemirje, itd. Filozofi sicer razlikujejo podrobno
med temi pojmi, a za splošno pisanje znanstveno fantastičnih romanov in
osnovno razumevanje, je lahko tako vesolje, kot Vesolje.
|
knjige
